Že otroci tožijo nad bolečinami v hrbtenici

Gibalna učinkovitost deklet je še vedno za osem, fantov pa za štiri odstotke nižja kot je bila v zadnjem šolskem letu pred epidemijo covida-19, kažejo letošnje meritve športnovzgojnega kartona. Če se pri učencih, ki se šolajo, še da kaj popraviti, pa so obeti za mlade, ki so že končali šolanje in morda že prišli na trg dela, slabi. Tudi iz tega naslova lahko v prihodnosti pričakujemo več bolezni in absentizem.

LJUBLJANA > Negativni učinki koronskega obdobja še vedno bremenijo razvoj otrok, na podlagi podatkov za več kot 130.000 otrok in mladostnikov ugotavljajo znanstveniki z ljubljanske Fakultete za šport.

Namesto več gibanja omejevanje pri hrani

Po hudem upadu gibalne učinkovitosti v letih 2020 in 2021 se je lani stanje izboljšalo. Izboljšuje se tudi letos, vendar počasneje. To kaže na nujnost dodatnih ur športa v šoli in spodbujanje organizirane športne vadbe otrok v prostem času, poudarja dr. Gregor Starc s Fakultete za šport, ki na nacionalni ravni vodi meritve za Športnovzgojni karton.

Anita Jagrič Friškovec

pediatrinja

“Iz otrok in mladostnikov, ki bodo imeli okvarjena gibala, bodo zrasli delavci, ki ne bodo produktivni.”

Zamaščenost otrok in mladostnikov se stanju pred epidemijo bliža hitreje kot gibalna učinkovitost, kažejo meritve. Tudi delež fantov in deklet z debelostjo se je skoraj že vrnil na raven pred epidemijo, žal pa to ni s seboj potegnilo tudi telesne zmogljivosti. Povedano nakazuje, da otroci in mladi svojo telesno težo uravnavajo s prehrano, namesto da bi jo z gibanjem, kar ni dobro.

Zakrčeni zaradi stresa

Pri nekaj več kot 50.000 otrocih so raziskovalci primerjali stopnjo telesnega in gibalnega razvoja pred epidemijo in štiri leta po njej. Pokazalo se je, da so otroci med korono bistveno hitreje rasli, kot bi sicer. Raziskovalci sklepajo, da so višek energije porabili za rast namesto za gibanje, je pojasnil Starc. Počasnejša rast je sicer normalen pojav za otroke, ki se aktivno ukvarjajo s športom.

Raziskovalce je presenetila za desetino slabša gibljivost opazovanih otrok v primerjavi z njihovo gibljivostjo pred korono. Praviloma so namreč tudi otroci, ki se ne ukvarjajo s športom, dobro gibljivi. “To nakazuje na napetost otrok in na to, da je med njimi višja stopnja stresa,” je opozoril Starc. V preteklosti so že delali raziskave, ko so otroci meritve gibljivosti opravljali takoj po pisanju kakšnega testa in bili takrat manj gibljivi. “Mislim, da se bomo ukvarjali tudi z masovno težavo otrok s stresom, anksioznostjo in tem, da niso več kos pritiskom.”

Velik primanjkljaj kažejo meritve hitrosti izmeničnih gibov, kar kaže, da so otroci počasnejši, pa ne le v gibanju, ampak tudi v mišljenju, ki uravnava gibanje. Slabša je tudi koordinacija, kar pomeni, da otroci v vmesnih štirih letih niso dobili dovolj novih gibalnih znanj. V primerjavi s časom pred korono šepa tudi vzdržljivost.

Vedno več slabe drže

Ta kombinacija primanjkljajev na vseh področjih je zelo zaskrbljujoča. “Zelo me skrbi, kako bomo te otroke spravili na zeleno vejo, preden nam pobegnejo iz izobraževalnega sistema. To je bistvena težava,” je dejal Starc. Najhujše posledice bodo za tiste, ki jih je epidemija ujela v zadnjem razredu osnovne ali prvem letniku srednje šole in zdaj zapuščajo izobraževalni sistem, v katerem je organizirana vadba. Gibalna učinkovitost dijakov zadnjih letnikov je za kar 16 odstotkov slabša. Nekateri prihajajo na trg dela in niso kos telesnim naporom, ki jih čakajo.

Nanje opozarja tudi zdravnica, specialistka pediatrije, Anita Jagrič Friškovec, podpredsednica Sekcije za primarno pediatrijo. Pediatri na sistematskih pregledih beležijo, kaj se dogaja z otroki in mladimi. Čeprav nimajo tako dobro zbranih podatkov, kot so v Športnovzgojnem kartonu, vedo iz izkušenj povedati, da je vedno več slabe drže, tudi že med učenci prvega razreda. Vedno več otrok in mladostnikov toži zaradi bolečin v križu in hrbtenici, kar bi se dalo odpraviti z gibanjem in krepitvijo mišic.

Še posebej zaskrbljujoča kategorija mladih so dijaki poklicnih šol, ki pogosto prihajajo iz socialno šibkejših okolij. Pediatrinja pravi, da jih imata kar dve tretjini slabo držo, med njimi pa je pogostejša tudi prekomerna prehranjenost in debelost. “Iz otrok in mladostnikov, ki bodo imeli okvarjena gibala, bodo zrasli delavci, ki ne bodo produktivni,” je posvarila politične odločevalce, ki se radi sklicujejo na nujo po zvišanju produktivnosti. Še več, ti delavci bodo zniževali produktivnost, saj bodo pogosto bolniško odsotni, je dejala.

Ura športa na dan: treba je nekje začeti

Podatki, kaj se dogaja z otroki in mladostniki po koroni, so apel državi, naj zagotovi denar za več gibanja v šolah. Stroka se že dolgo bori za to, da bi v vseh šolah imeli uro športa na dan. Ključno pri tem pa je, da pri športni vadbi vsaj na razredni stopnji poleg razrednega učitelja sodeluje tudi športni pedagog.

Starc na pomisleke, da teh v državi ni dovolj, pravi, da je treba nekje začeti. Na Fakulteti za šport so pripravljeni dodatno izobraziti tudi ostale učitelje, da bi zapolnili to kadrovsko vrzel, na trditve, da vse šole nimajo prostorskih možnosti za uro športa na dan, pa Starc odgovarja, da je večina slovenskih šol izjemno dobro opremljenih za šport, sicer pa je treba učence spraviti ven, v naravo.

Ministrstvo za izobraževanje je za naslednje šolsko leto razpisalo milijon evrov za dodatno športno vadbo v šolah, vendar je to premalo, poudarja Starc. Odziv šol na ta razpis je bil tolikšen, da bodo posamezne šole za ta program dobile veliko manj, kot bi potrebovale.

Program, od katerega si športna stroka veliko obeta, je program Zmigaj! za srednje šole. Država bo zanj dala štiri milijone evrov, projekt pa bo dijake vabil, da sami sooblikujejo športni program v šolah.

---