Kinopredstave pod zvezdnim nebom
Pogosto slišimo, da je film zares dokončan šele na projekcijah, ko mu življenje vdihnejo gledalci. In res je tako - šele v stiku z gledalci, njihovimi mislimi, čuti in čustvi, film zaživi v mnogoterih različicah, v vseh odtenkih in okusih, ki jih nosi v sebi. In pri tem gledalec postane neločljiv del filma!
Prizor iz filma Velemesto Satyajita Rayja
Filme (zaradi načina življenja ali zgolj ljubega miru) vse pogosteje gledamo v samoti svojega doma, zato postaja danes izkušnja obiska kinodvorane vse bolj enkratna in vznemirljiva. Skupinsko izkušnjo kinopredstave, tudi če kino obiščemo sami, polnijo ljudje in z njimi komunikacija številnih različnih človekovih stanj. Nedvomno pri tej izkušnji sodeluje tudi prostor: in festival gledalcem ponudi kopico filmov, premišljeno umeščenih na različne lokacije. Vsaka kinopredstava tako na Kino Otoku postane enkraten filmski dogodek, umeščen v določen prostor in čas - med “nedoločeno”, raznoliko občinstvo …
Kako čudovit je občutek, ko se po ogledu dobrega filma prižgejo luči in se naši pogledi srečajo s pogledi znancev in neznancev, s katerimi smo pravkar delili posebno izkušnjo!
Gigi zakon (Italija, Francija, 2022)
>“Minilo je trideset let, odkar nisem več otrok, ki pleza po drevesih. Drevesa so zrastla, kakor sem tudi jaz, in železno orodje je prekrila rja, kakor tudi moje lase; a nič prav veliko se ni spremenilo na tem vrtu, saj njegov skrbnik ni kdorkoli, temveč je Gigi. Z Gigijem deliva občutek, da je ves svet gosto porastel vrt, natrpan z drevesi, včasih brezmejen in včasih zagrajen z bodečo žico in mejami, prijazen, a nenehno ogrožen kraj, ki ga je treba braniti. Zgodba filma Gigi zakon izhaja iz tega vrta in se nanj nenehno vrača, saj so Gigijevi rastline in drevesa tako bujni, da rastejo iz njegove glave in postanejo podaljški njegovih prstov,” je o izvoru svojega filma in odnosu z naslovnim junakom zapisal režiser Alessandro Comodin. Film bo na odprtju festivala predstavil naslovni junak filma Pier Luigi Mecchia - Gigi.
Velemesto (Indija, 1963)
>“Deseti film velikega indijskega režiserja Satyajita Rayja se dogaja v zgodnjih petdesetih letih 20. stoletja, ko je mlada neodvisna Indija še utripala v duhu liberalnega optimizma: prikazuje portret ženske, družine in družbe na previsu v modernost, ki se odpira kot polje neskončnih priložnosti,” film opisuje Anja Banko iz Slovenske kinoteke. “Ray izriše topel in pozoren portret ženske, ki dvigne glavo in je ne skloni za vsako, za nobeno ceno - njena pokončna, neustrašna drža je klic po morali, ki jo načenjata kapitalistični pohlep in rasizem. A film ni temačen, nasprotno - je film upanja, vere v bodočo pravično in enakopravno družbo -, z očmi sodobnega pogleda je skoraj film-utopija.”
Projekcija je del programa Fokus: Satyajit Ray, ki poteka v sodelovanju s Slovensko kinoteko.
Ste videli to žensko? (Srbija, Hrvaška, 2022)
>“Cel proces snemanja filma je bil enkratna izkušnja, saj sem odigrala tri mogoče in različne usode neke osebe. Najprej sem v scenariju opazila nekakšno žalost in nemir, ki ju ženska doživlja, in ju povezala s krizo identitete. A menim, da se te tri usode ne nanašajo samo na neko določeno žensko, temveč na nekakšen občutek časa, v katerem živimo, in procesu sem zato pristopila filozofsko in intuitivno,” je o svoji nenavadno razvejani vlogi v izvirnem triptihu mladih avtorjev Dušana Zorića in Matije Gluščevića povedala znana hrvaška igralka Ksenija Marinković, s katero se bomo o filmu pogovarjali tudi na Kino Otoku. Igralka bo vrtoglavo filmsko poslastico predstavila v uvodu v Letnem kinu Arrigoni, poglobljen pogovor o filmu in njeni vlogi pa bo stekel po projekciji v Art kinu Odeon.
Fi 1,618 (Bolgarija, Kanada, 2022)
>“Izkušen umetnik in animator Theodore Ushev se poda v polje igranega filma, v katerem z vitalnostjo eksperimentalnega duha vizualizira ideje iz romana Vladislava Todorova. V film vključi elemente risane animacije, avantgardnega industrijskega dizajna, socialističnega realizma in tudi vulgarnega, navdahnjenega z aktualno bolgarsko turbo-folk pop kulturo,” razmišlja poznavalec animiranega filma Igor Prassel. “Film zato deluje sodobno in retro hkrati. Kot malone vse znanstvenofantastične distopije z razkritjem družbenega nadzora manifestira očiten, a pogosto prezrt zaključek – smrtnost in bolečina sta del življenja. Brez njiju lahko morda obstajamo, vprašanje pa je, če res živimo.” Film smo pripeljali v sodelovanju z Mednarodnim festivalom animiranega filma Animateka, ki letos praznuje 20 let.
Zbogom, Leonora (Italija, 2022)
>“Ob tretjem prepletu priimkov Pirandello in Taviani, v nenavadno razvejanem filmu, ki ga je danes 91-letni Paolo Taviani posvetil pred petimi leti umrlemu bratu Vittoriu, gledalci romamo za žaro: skozi čas in prostor, od fašistične Italije proti naši dobi, iz Rima na Sicilijo, s sivega britofa proti modremu morju, vzdolž slikovitih kartolin revne, ljubezni, napetosti, vraževerja, raznolikih šeg in navad polne Italije … in od črno-belega neorealizma do krvavo rdeče novele Žebelj, s katero se skleneta tako Pirandellov kakor Tavianijev opus,“ piše Andraž Gombač, urednik na založbi Beletrina, ki bo uvedel projekcijo v Arrigoniju prihodnjo soboto. In ob tem dodaja: “Kruta dokumentarnost se prepleta z igrivo domišljijo, nežna liričnost z obešenjaškim humorjem, gluha tišina z razkošno glasbo, utrujeni pogledi z živahnimi nasmehi …”
Marinaleda (Francija, 2023)
>“Ko vampirja Sastefanus in Kyrie srečata Lise, potrpežljivo čakata, da bi izvedela, kaj se dekletu plete po glavi. Čutita, da ima kaj povedati in spoštujeta čas, ki ga za to potrebuje. Pove pa le to, da ji ni dobro, da se poskuša rešiti osamljenosti. In čeprav med tremi pride do zapeljevanja, sem hotel, da erotike ne vzbudi golota, temveč govor. Prizor v kopalnici pomaga zmanjšati erotično napetost in med Lise in vampirjema ustvariti tovarištvo. Čutnost pride s krvjo, glasbo in besedami,” o junakih svojega filma pojasni režiser Louis Séguin. Naturalističen in hkrati pravljičen film ceste, ki je svetovno premiero doživel na festivalu v Rotterdamu 2023, je duhovit poklon upanju, ki umira zadnje in preživi najbolj nenavadna srečanja. Projekcijo bo uvedla režiserka, scenaristka in igralka Tijana Zinajić.
