“Družbena omrežja so postala generator nasilja, šole pa njegov strelovod”

Osnovne in srednje šole po vsej državi so danes na pobudo ministrstva za vzgojo in izobraževanje pripravile dan kulture nenasilja in strpnosti. Šole so tej temi posvetile po šolsko uro ali dve, saj morajo posebne šolske dneve prej načrtovati in so imeli za včeraj že napovedane teste, spraševanja, podelitev Bralne značke. Poudarjajo pa, da skušajo dan kulture strpnosti in nenasilja izvajati vsak dan.

PRIMORSKA > Na vprašanje, kdaj gre za nasilno dejanje, učenke 9. razreda Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne v Divači omenjajo fizično (s pretepom) in psihično (z žaljivkami) znašanje nad nekom. “Nasilje človeka prizadene in pusti posledice. V šoli prihaja do medvrstniškega nasilja, najpogosteje je to besedno. Med dekleti prevladujeta psihično in spletno, med fanti pa bolj fizično nasilje.”

Nasilnež, skrita žrtev nasilja, ki tega ne želi pokazati

So same že doživele kaj takega? Ena opisuje psihično nasilje: “V nižjih razredih sem bila kot visoko dekle tarča komentarjev, največkrat od sošolcev. Povod je bil moj odličen uspeh, deležna sem bila opazk, da sem 'piflarka'. Mislim pa, da je nasilnež skrita žrtev nasilja, vendar tega ne želi pokazati.” Petošolka je bila priča, sošolec žrtev, pristopila je do njega in nasilneže opozorila, naj odnehajo. “Nato sva se z žrtvijo umaknila. Pomirila sem ga in mu rekla, naj jih ne posluša.”

Strpnost in nenasilje se ne nanašata izključno na hude oblike medvrstniškega nasilja ...

... ampak na vse oblike vzgoje, ki jih šole skladno z vzgojnimi načrti in pravili šolskega reda vseskozi izvajajo. “Vse oblike neustreznega vedenja ciljno naslavljamo, lotevamo se jih individualno in s sodelovanjem centra za socialno delo, policije, Društva za nenasilno komunikacijo ... Začeti bi morali razmišljati o omejevanju dostopa do družbenih omrežij vsaj za mlajše od 13 let in to bi moralo postati stvar družbenega konsenza. Ali pa moramo zelo dobro opolnomočiti starše in otroke o vseh pasteh spleta,” razmišlja Kofol. Čeprav se zavedamo, da je kajenje in pitje alkohola za otroke škodljivo, se ne zavedamo dovolj, da jim škodita tudi igranje računalniških igric in uporaba družbenih omrežij oziroma telefonov, je jasen.

Druga petošolka pravi, da so se danes naučili, da moramo biti sami sebi všeč, se spoštovati in biti samozavestni, da drugim ne smemo dovoliti, da z nami grdo ravnajo, njen vrstnik pa, da so spoznali pet otroških pravil in da so na razrednih urah že doslej veliko govorili o medvrstniškem nasilju ter kako ravnati, ko se znajdemo v vlogi priče ali žrtve. “Nujno je obvestiti odraslo osebo, nasilnežu pa se upreti, če je naše starosti.”

Tanja Trebec Benedejčič

svetovalna delavka na OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača

“Usmerjamo se v pozitivno vedenje, razredne ure vselej končamo v krogu, v katerem učenci pohvalijo vedenje sošolca ali se mu zahvalijo. Tako odidejo zadovoljni in dobre volje.”.

O nasilju tudi s kriminalistično inšpektorico

Na divaški šoli s 451 učenci so imeli enourne delavnice, na katerih so se osredotočali na medosebne odnose, prepoznavanje nasilja, njegovo preprečevanje in reševanje, igrali so igre vlog, od žrtve do nasilneža in prič. Petošolci so imeli z mariborsko psihologinjo Aleksandro Rožman delavnice o pomenu ustvarjanja pozitivnih odnosov. O nasilju med vrstniki, v družini, preko spleta ali o spolnem nasilju so se pogovarjali tudi s pomočjo kratkih filmov v okviru programa Neon ministrstva za zdravje. “Letos smo veliko razrednih ur posvetili oblikovanju razrednih pravil in pri tem izhajali iz pričakovanj do drugih. Usmerjamo se v pozitivno vedenje, razredne ure vselej končamo v krogu, v katerem učenci pohvalijo vedenje sošolca ali se mu zahvalijo. Tako odidejo zadovoljni in dobre volje,” pojasnjuje svetovalna delavka Tanja Trebec Benedejčič.

Vse to izvajajo ne glede na poziv ministrstva. Prihodnji teden bo njihove učence od šestega razreda dalje obiskala kriminalistična inšpektorica z oddelka za mladoletniško kriminaliteto Generalne policijske uprave Nina Mezinec, pogovarjali se bodo o spletnem, spolnem in vsesplošnem nasilju, napoveduje ravnateljica Damijana Gustinčič.

Alen Kofol

ravnatelj OŠ Srečka Kosovela Sežana

“Začeti bi morali razmišljati o omejevanju dostopa do družbenih omrežij vsaj za mlajše od 13. let in to bi moralo postati stvar družbenega konsenza. Ali pa moramo zelo dobro opolnomočiti starše in otroke o vseh pasteh spleta.”

Medvrstniško nasilje: v teoriji na spletu, v praksi v šolah

“Preventivnim dejavnostim na področju fizičnega in verbalnega medvrstniškega nasilja posvečamo veliko časa. Po zadnjih dogodkih v Sloveniji in Srbiji smo pripravili vsebine za razredne ure, prilagojene starosti učencev; s tem jim dajemo možnost, da izrazijo čustva, skrbi, težave... To so naše vsakodnevne aktivnosti, z njimi učence ozaveščamo, katera ravnanja so dopustna in katera ne,” pojasnjuje Ingrid Poropat, ravnateljica OŠ Koper, ki ima 968 učencev in od začetka maja “gosti” še 100 učencev šole z italijanskim učnim jezikom (njihovo šolo obnavljajo). Tudi na izolski OŠ Vojke Šmuc s 740 učenci so o nasilju govorili na razredni uri, nadaljevali bodo v ponedeljek, saj se s to problematiko sproti ukvarjajo, pravi ravnatelj Anton Baloh.

911 učencev OŠ Srečka Kosovela v Sežani pa se je o nasilju z razredniki pogovarjalo dve šolski uri. “Zelo dobro so sodelovali, pogovor jih je zanimal, mislim, da smo dosegli učinek,” pravi ravnatelj Alen Kofol. Tudi sam opozarja, da skušajo dan kulture strpnosti in nenasilja izvajati vsak dan, saj so “družbena omrežja postala generator nasilja, šole pa njegov strelovod oziroma prostor, kjer se medvrstniško nasilje lahko dogaja v praksi”.

---