Peter in volk tudi v italijanščini

Peter in volk. Pierino e il lupo. Prokofjeva glasbena pravljica bo v Gledališču Koper letos zaživela v dveh jezikovnih različicah. Marca smo jo lahko premierno spremljali v italijanskem jeziku, avgusta pa jo v okviru festivala Pri svetilniku pričakujemo še v slovenščini.

Koprsko gledališče se je s takšnim jezikovno-uprizoritvenim izzivom prvič soočilo že v svoji drugi sezoni delovanja, ko je v italijanskem jeziku uprizorilo plesno pravljico Vanje PeganaTrije oslički in kozica Rozica. Tudi v naslednjih dveh desetletjih smo v repertoarju lahko večkrat začutili naklonjenost uprizoritvam, ki raziskujejo in poudarjajo jezikovne značilnosti družbeno-geografskega okolja, v katerem gledališče deluje. O tem pričajo tudi številne koprodukcije z gledališči iz drugih držav; sporočilo večjezičnosti in večkulturnosti sta mladim gledalcem posredovali odrska priredba Swiftovega romana Guliver, v režiji in priredbi Anđelke Nikolić (koprodukcija z Italijansko dramo HNK Ivana pl. Zajca z Reke), in nedavna uprizoritev dramskega monologa Simona StephensaStena v morju/Sea Wall v slovenskem in italijanskem jeziku.

Dvojezičnost kot prednost, ne ovira

V tej sezoni so v Gledališču Koper predstavili tudi koncept branja pravljic v več jezikih, ki so ga poimenovali Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš, ko otroci isto pravljico poslušajo v slovenščini, italijanščini in hrvaščini. Pri tem ne gre le za učenje jezika, temveč tudi za spoznavanje njegove zvočnosti in načina interpretacije, predvsem pa za podiranje jezikovnih meja in sprejemanje našega okolja ter njegove jezikovne in kulturne sestave. Odločitev, da nekatere uprizoritve zaživijo v dveh jezikih, torej nosi pečat domačega okolja, podkrepljena pa je z didaktično noto. Gledališka pedagoginja Gledališča Koper Vanja Korenč pravi, da ima umetnost enoten jezik, ki lahko s pravim pristopom odigra dobro povezovalno vlogo. “Uprizoritev Petra in volka v italijanščini je dokazala, da tudi nepoznavanje jezika ni ovira za razumevanje dogajanja na odru, saj domiselna uporaba rekvizitov, glasba in doživeta pripoved Francesca Borchija gledalcu na široko odprejo vrata v zgodbo,” pojasni Vanja Korenč. Dodaja, da se v koprskem gledališču zavedajo prednosti pri raziskovanju umetniških vzgibov, ki jih ponuja dvojezično okolje, saj nas le-to uči, da smo kljub jezikovnim in kulturnim razlikam pravzaprav vsi enaki.

Prokofjev malo drugače

Skladatelj Sergej S. Prokofjev (1891–1951) je 25-minutno skladbo za simfonični orkester in pripovedovalca napisal leta 1936 po naročilu znane režiserke in tedanje direktorice Moskovskega otroškega gledališča Natalije Satz. Skladba je nastala v želji, da bi otrokom predstavila posamezne instrumente simfoničnega orkestra, zato v izvirniku različni inštrumenti (flavta, oboa, klarinet, fagot, rogovi, pihala, timpani in godala) opisujejo in karakterizirajo posamezne like. V koprski uprizoritvi simfonični orkester nadomešča jazzovski trio, instrumente pa različni glasbeni žanri.

“Prokofjev malo drugače - tako kot režiserji posodobijo operne zgodbe, tudi kultna, poučna glasbena pravljica v tej uprizoritvi najde posodobljene glasbene poti; glasbeni portreti likov, ki so v izvirniku vezani na določeno glasbilo in temo, se v tej uprizoritvi pojavijo v novi preobleki, saj jih zaznamujejo tako žanri in ritmi (samba, jazz, tango, valček, swing, hip hop) kot tudi gibi, po katerih otroci prepoznajo hojo, značaj in podobo Petra, dedka, lovcev, volka in drugih protagonistov zgodbe. Elementi za prepoznavanje likov se povečujejo vzporedno z zmanjševanjem zasedbe, ki izvirni orkester strne v trio. Glasbeniki so na odru s pripovedovalcem, tako se magija glasbenega ustvarjanja in rojevanja likov lahko zgodi pred očmi malih gledalcev.” Tako je o predstavi zapisala muzikologinja Rossana Paliaga.

Glasbo je priredil pianist, skladatelj in aranžer Anže Vrabec, ki na klavirju ob Janu Gregorki (kontrabas) in Matjažu Skazi (bobni) pravljičnim likov vdihne novo življenje. V priredbi je ohranil Prokofjeve melodije in harmonije ter jim “podtaknil” drugačno ritmično podlago. Da je Anže Vrabec odlično opravil svojo nalogo, se strinja tudi muzikologinja Ksenija Benedetti: “Glasba Prokofjeva v Petru in volku je bila ustvarjena za orkester, in to aranžirati za jazzovski trio je visoka gora za glasbenika. Anžetu Vrabcu jo je uspelo osvojiti. Ustvaril je izvrstno priredbo, prav tako je odlična izvedba v povezovanju s pripovedovalcem. Prava poslastica za otroke, velike in male. Učenje z užitki.”

Večjezičnost kot zaveza

V vlogi pripovedovalca se je predstavil italijanski igralec Francesco Borchi, ki je v koprskem gledališču igral tudi v dvojezični različici že omenjene predstave Stena v morju. S Petrom in volkom otrokom ponudi doživeto interpretacijo, pritegne pa jih tudi z zvočnostjo italijanskega jezika. “V Francescovem bogatem gledališkem ustvarjanju je to njegova prva predstava za otroke, ki jo je izvrstno uprizoril. Otroci ga 'požirajo' z odprtimi očmi, njegov nastop pritegne vse. Francesco je odličen igralec, ki vsako vlogo bogato nadgradi s svojim umetniškim izrazom. Tako je tudi v tej predstavi. Bravo, Francesco!« je zapisal dramski igralec Boris Cavazza.

Večjezičnost predstav ostaja zaveza Gledališča Koper tudi v prihodnje. Že oktobra bodo v slovenskem in srbskem jeziku uprizorili Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, tej pa bo avgusta 2024 sledil skupni, prav tako večjezični glasbeno-gledališki projekt s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta in z Italijansko dramo Hrvaškega narodnega gledališča na Reki.

---