Tišina je vselej najslabša izbira

Bi se odzvali, če bi slišali, kako sosed vpije na svojo ženo, jo pretepa in ji grozi? Bi reagirali, če bi na ulici videli neznanca, ki lasa svojega otroka? Kaj bi naredili, če bi izvedeli, da vaš prijatelj spolno zlorablja svojo nečakinjo? S temi in nekaterimi še kompleksnejšimi vprašanji se ukvarja dokumentarna intimna drama Pet vrst tišine, ki jo v naslednjem tednu na ogled ponuja SNG Nova Gorica.

NOVA GORICA > Dramsko besedilo, ki so ga predpremierno uprizorili že včeraj, temelji na delu Shelagh Stephenson Five Kinds of Silence. Pri postavljanju sta režiserka in dramaturginja, pa tudi ostali člani zasedbe sodelovali s številnimi strokovnimi službami - psihologi, centri za socialno delo, policijo in sodstvom.

Ker se družba v primerih nasilja povečini ukvarja s povzročiteljem le-tega, so se ustvarjalci predstave odločili iz zgodbe odstraniti nasilneža in se nato osredotočili na žrtve. “Ta predstava odstira notranjo bolečino in nemoč ljudi, na katerih stran bi morala stopiti družba,” je na novinarski konferenci povedala Tereza Gregorič. V izvirnem dramskem besedilu nastopa mati Mary, hčerki Susan in Janet, oče Billy - slednji je v tem primeru povzročitelj družinskega nasilja - in vsi ostali člani sistema (policija, sodstvo ...). V tokratni odrski inkarnaciji besedila pa nastopajo le tri protagonistke. “Besedilo je zelo specifično, saj točno definira psihologijo družinske dinamike in razdela cel birokratski sistem po tem, ko se zgodi nasilje. Ima pa eno pomanjkljivost - povzročitelj nasilja ima v besedilu ogromno prostora. Skozi monologe razloži svojo zgodbo in opraviči svoje početje. Naša odločitev je bila - skladno s stroko, ki zagovarja stališče, da je nasilje vedno stvar izbire - taka, da tega prostora povzročitelju nasilja ne damo. Podobno je z vsemi ostalimi člani sistema,” dodaja režiserka Maša Pelko.

Anuša Kodelja

igralka

“Pomembno je, da se o nasilju pogovarjamo z vsemi, ob vsaki priložnosti, na kakršenkoli način.”

V like so vstopale skozi lastno prizmo

Obravnavanje tako občutljive teme, kot je nasilje v intimno-partnerskih odnosih je predstavljal precejšen zalogaj tudi za igralke. “Največji izziv mi je predstavljal način, kako te like normalizirati, jih predstaviti kar se da vsakdanje in ne iskati razlogov za nasilje, saj so ti lahko najrazličnejši in v tem trenutku nepomembni,” meni igralka Anuša Kodelja, ki v predstavi upodablja Susan, eno od hčera. “To namreč niso liki, ki živijo na obrobjih sveta, ampak jih lahko najdemo tudi nedaleč stran od tega gledališča,” še pripomne Kodelja. “Problem te predstave nastane, ko se vprašaš “s kakšno pravico uprizarjam žrtev nasilja, če ga nisem izkusila”. Zato smo ubrale princip, po katerem v like vstopamo kot tri ženske, ki poskušajo te tri žrtve razumeti skozi lastno prizmo,” dodaja Ivana Percan Kodarin, ki v predstavi upodablja drugo hči. Marjuta Slamič, ki nastopa v vlogi matere, je v proces postavljanja predstave vstopila po tem, ko so igralke z režiserko način uprizoritve že dorekle. “To je bil zame blagoslov. Zdi se mi pomembno, da do tega problema nismo pristopile pokroviteljsko. To bi bilo do žrtev nasilja nespoštljivo. Treba je bilo narediti korak nazaj in preprosto pripovedovati zgodbo,” je pojasnila Slamič.

Čeprav se na trenutke zdi, kot bi bilo nasilje tema, o kateri se pogovarjajo le ženske z ženskami, predstava Pet vrst tišine nagovarja tudi - morda celo predvsem - moški del publike. S tem soglaša tudi Anuša Kodelja. “Zdi se mi, da nasilje ni ženska tema, ki je namenjena samo ženskam. Pomembno je, da se o nasilju pogovarjamo z vsemi, ob vsaki priložnosti, na kakršenkoli način. Najslabša izbira je vsekakor tišina,” pravi.

Predstavo bodo premierno uprizorili v sredo, 19. aprila in dan kasneje, ob 20. uri na malem odru SNG Nova Gorica.

SNG Nova Gorica slavilo tudi na Tednu slovenske drame

Ob zaključku tradicionalnega, 53. Tedna slovenske drame (TSD) so minuli petek v Prešernovem gledališču v Kranju podelili nagrade dramatikom in gledališkim ustvarjalcem. Nagrado za najboljšega igralca tekmovalnega programa je žirija dodelila Gregorju Zorcu za vlogo v predstavi Pravljice našega otroštvaJerneja Lorencija, ki je nastala v produkciji SNG Nova Gorica in Prešernovega gledališča Kranj. “Gregor Zorc v uprizoritvi Pravljice našega otroštva suvereno izkorišča prostor, ki mu ga daje gledališka forma, v kateri je igralec tudi sam svoj dramatik, dramaturg in režiser. Znano pravljico interpretira z nepričakovanega zornega kota. Še zlasti inventiven pa je s pripovedmi osebnih zgodb, ki z okusom, mero in žanrsko distanco presegajo podajanje osebne izkušnje ter ustvarjajo prepričljive in pretresljive gledališke trenutke. V uprizoritev vnaša živost in izvrstnost pripovedovalske umetnosti, obenem je izvrsten partner svojim igralskim kolegicam in kolegom,” je v obrazložitvi zapisala strokovna žirija.

---