Opozarjali zaman: z muljem so zasuli zaščiteno rastlino

Zgodilo se je na hitro, takrat ko nihče od odgovornih ni gledal. Roka bagra je mulj iz Jernejevega kanala, kjer Adriaing gradi priveze in mostovž ter poglablja kanal, spustila tja, kamor ga ne bi bila smela. Na zaščiteno morsko metličje. Opozorila naravovarstvenikov so trčila na gluha ušesa.

SEČA > “Dobili so navodilo, da morajo zakoličiti rastišča metličja, vendar tega niso storili. Prav tako so dobili navodilo, naj blato odlagajo samo ob vodni liniji, vendar so ga tudi do ceste in prekrili metličje. Obvestili smo nadzornika gradbenih del in zavod za varstvo narave ter pričakujemo, da bodo v Adriaingu storjeno škodo sanirali,” naravovarstveni nadzornik Iztok Škornik iz Krajinskega parka Sečoveljske soline opiše spodrsljaj gradbenih delavcev, ki ob Jernejevem kanalu gradijo mostovž in nove priveze ter kanal tudi poglabljajo.

“Tista pelud bo še bolj zrasla”

Ker izkopanega mulja v krajinskem parku ne bodo uporabili za obnavljanje nasipov in dejansko ni nikogar, ki bi ga bil pripravljen prevzeti, ga delavci s soglasji vseh pristojnih odlagajo ob kanalu. Le paziti bi morali, da ne poškodujejo rastišč metličja. In prav to se jim je zgodilo.

Morsko metličje raste le ponekod ob desnem bregu Jernejevega kanala, na izlivnem delu reke Dragonje in pri Lazaretu. Drugod je izumrlo.

“Tista pelud bo zdaj še bolj zrasla, boste videli. Če ne bo, pa jo bomo na novo posadili,” napako, ki bi lahko Adriaingu prinesla tudi 50.000 evrov kazni, zlahka odpravi Jože Andrejašič iz Adriainga.

“Vsi smo vedeli, da lahko izkopani mulj odlagamo samo do rastišč metličja, tudi izvajalec je imel tovrstna navodila, vendar se je ta neljubi spodrsljaj vseeno zgodil. Kot nadzornik bi resda moral skrbeti, da dela potekajo pravilno, vendar na delovišču ne morem biti prisoten 24 ur na dan. Mulj z metličja bomo v kratkem sprali z vodo iz kanala. To moramo narediti, drugače ne bomo dobili pozitivnega mnenja zavoda za varstvo narave,” se opravičuje Vitomir Mavrič, ki opravlja nadzor na gradbišču ob Jernejevem kanalu.

Metličje in prijateljice

Poleg metličja ob Jernejevem kanalu rastejo obmorski oman, ozkolistna mrežica, močvirska slanovka in grmičasta členjača.

Mulja poslej ne smejo več odlagati brez nadzora naravovarstvenikov.

Morsko metličje smo dolžni varovati

“Ne, nič ne vemo o tem. Nobene prijave nismo dobili,” pravijo v Okolju Piran, ki je lani pridobilo gradbeno dovoljenje za gradnjo mostovža ob Jernejevem kanalu in z Adriaingom podpisalo 3,024.531 evrov vredno pogodbo.

Kazen do 50.000 evrov

Uničenje zaščitenega metličja bi lahko bilo tudi denarno sankcionirano. Po 160. členu tega zakona stori hujši prekršek tudi tisti, ki namerno, brez opravičljivega razloga uniči ali poškoduje habitate populacij rastlinskih ali živalskih vrst. Kazen za pravno osebo znaša od 10.000 do 50.000 evrov.

Direktor Gašpar Gašpar Mišič dodaja, da so ob čiščenju navlake in okolju škodljivih odpadkov iz Jernejevega kanala opozorili izvajalca in nadzornika, naj bodo previdni na vseh območjih, kjer raste metličje.

Morsko metličje, latinsko Spartina maritima, je trava, ki uspeva le na muljastih morskih obalah in ima dva pomembna zaščitnika - Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline in Uredbo o določitvi območij Natura 2000.

Krajinski park je namreč zavarovano območje in prepovedano je vse, kar bi lahko škodljivo vplivalo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost. Metličje smo po določilih evropske direktive o habitatih dolžni ohranjati in varovati njegovo življenjsko okolje. Raste le ponekod ob desnem bregu Jernejevega kanala, na izlivnem delu reke Dragonje in pri Lazaretu. Drugod je izumrlo.

---