Lani so zrušili pet črnih gradenj, kar je stalo slabih 40.000 evrov

Rušenje nelegalno zgrajenih objektov, po domače črnih gradenj, ni tako zlahka izvedljivo, kot si mogoče predstavljamo. Če pri tem upoštevamo še odločitev ustavnega sodišča, ki govori o pravici do doma, je rušenje strehe nad glavo, za katero lahko dokažemo, da je naš edini dom, domala neizvedljivo.

SLOVENIJA > Pisal se je 8. marec, ko je hrvaški državni inšpektorat v Istri izpeljal akcijo rušenja nelegalnih objektov. Ker je buldožer tisti dan zrušil 14 črnih gradenj, je seveda akcija prišla na prve strani časopisov. A v prihodnjih dnevih sta padli samo še dve gradnji, kar je v poplavi črnograditeljev - po neuradnih podatkih je v hrvaški Istri več kot 50.000 stavb brez gradbenega dovoljenja - kapljica v morje. Država pravi, da so inšpektorji v začetku tega leta v Istri zaprli sto ilegalnih gradbišč. Kdaj jih bo obiskal buldožer in koliko politične podpore bo še imelo rušenje nelegalno zgrajenih hiš, bo pokazal čas. Ob takšni akciji pa je neizogibno vprašanje, kakšna je črnograditeljska slika v Sloveniji.

Slavni črnograditelji v fazi legalizacije

Tudi v Sloveniji so že padle črne gradnje, seveda pa še vedno stojijo takšne, ki že leta dolgo bodejo v oči. Rušenja “slavnih” črnih gradenj, kot so Zidarjeva vila v Fiesi, sušilnica sadja Vitoslava Türka v Parecagu, hiša Branka Simonoviča na Markovem hribu v Kopru ali Tine Benčič v Vinjolah, zelo verjetno ne bomo dočakali. Večinoma so v fazi legalizacije ali pa bodo tja še prispele. Na črno zgrajen bazen Francija Matoza in sosedov v Ankaranu pa sploh še ni prišel na vrsto za inšpektorjevo obravnavo, čeprav sosedje pišejo opozorila že od leta 2016.

Pravica do doma

Obstaja tudi odlog izvršbe zaradi nesorazmernega posega inšpekcijskega ukrepa v dom, je pa varstvo doma izključeno, če gre za nevaren objekt. Črnograditelj si prav tako mora prizadevati, da objekt legalizira. Po presoji ustavnega sodišča rušenje črne gradnje pomeni poseg v pravico do spoštovanja doma. Odstranitev objekta, ki fizični osebi pomeni dom, je dopustna le, če temelji na predhodni sodni odločbi, kar se pozna že v novem gradbenem zakonu, ki je začel veljati lani.

Slovenija ima 60 gradbenih inšpektorjev - premalo, pravijo na ministrstvu -, črne gradnje pa padajo glede na to, kje so uvrščene na izvršilnem seznamu. Parametri za točkovanje objektov zajemajo javni interes, zdravje, varnosti ljudi ...

Konec leta 2022 je imela gradbena inšpekcija odprtih 21.373 zadev, med njimi je bilo 8223 gradbenih. Gradbeni inšpektorji so dobili 2831 prijav in po uradni dolžnosti uvedli 4572 postopkov - med njimi je bilo 3769 inšpekcijskih. Rešili so 2099 inšpekcijskih zadev z upravno gradbenega področja.

Vsak drugi nelegalen

Gradbena inšpekcija je v letu 2020 izvedla dve koordinirani akciji, usmerjeni v odkrivanje nedovoljenih gradenj. Vsak drug objekt, ki so ga pregledali, je bil nelegalen.

Leta 2021 so v 4014 zadevah izdali inšpekcijsko odločbo o nelegalni gradnji. V 2721 zadevah je bil izdan sklep o rušenju in v 2433 primerih je ta sklep postal izvršljiv in pravnomočen. Le na vrsto za ukrepanje še ni prišel.

5

nelegalnih gradenj je padlo v letu 2022

Rušenja v minulih letih

Koliko nelegalno zgrajenih objektov je bilo zrušenih v minulih letih? Številke ministrstva so takšne: leta 2022 je padlo pet gradenj (stanovanjski objekt s kamnitim opornim zidom, dva stanovanjska objekta ter dve podrtiji, ki sta ogrožali varnost), leta 2021 so zrušili enajst gradenj (tri podporne zidove, en kozolec, pet stanovanjskih objektov, dva počitniška objekta), leta 2020 pet črnih gradenj (nevarne gradnje in manj zahteven objekt), leta 2019 prav tako pet objektov (nevarne gradnje in manj zahtevne objekte). Nemalokrat pa se zgodi, da črnograditelj sam zruši, kar je na črno zgradil - leta 2022 so to storili v 115 primerih. In v 229 primerih so naknadno dobili gradbeno dovoljenje in svoj objekt legalizirali.

Leta 2021 je država za rušenje nedovoljeno zgrajenih objektov porabila 54.359 evrov. Izrekla je tudi denarne kazni - vredne so bile 314.500 evrov. Leta 2022 so rušenja stala 39.096 evra. Denarnih kazni je bilo za 196.000 evrov.

Ministrstvo za naravne vire in prostor nam je poslalo tudi podatek, da so lani v 12 zadevah odredili odklop nedovoljene gradnje z gospodarske javne infrastrukture.

Koliko je črnih gradenj v Istri, ni znano

Četudi se laikom zdi, da je med nalogami gradbenih inšpektorjev identifikacija in zatem rušenje črnih gradenj, temu ni tako. Med temeljnimi nalogami gradbene inšpekcije sta na prvem mestu preprečevanje nedovoljenih gradenj in preprečevanje uporabe objektov brez predpisanih dovoljenj.

Inšpektorat nadzira izvajanje in spoštovanje predpisov, popisi črnih gradenj pa niso v njegovi pristojnosti. In ker je tako, niti nimamo podatkov o številu nedovoljenih objektov v Sloveniji. Pravzaprav inšpektorat za naravne vire in prostor niti nima specializiranih inšpektorjev za področje črnih gradenj.

Ker podatkov o inšpekcijskih postopkih ne vodijo po lokacijah, je na ministrstvu tudi nemogoče izvedeti, koliko je črnih gradenj, na primer, v Istri oziroma v občinah Ankaran, Koper, Izola in Piran.

Zmotno je tudi mnenje, da inšpekcijska odločba že pomeni rušenje. Ni tako. Če črnograditelj ne izpolni obveznosti, ki mu jih je odredil gradbeni inšpektor, se mu po zakonu o splošnem upravnem postopku določi naknadni rok za izvršitev odločbe, nakar naj bi bilo uporabljeno prisilno sredstvo. Prisila je denarna kazen ali izvršba po drugi osebi, torej rušenje.

---