Dobra predstava naredi življenje boljše, znosnejše

V vitrini in na transparentu pred koprskim gledališčem mimoidoči že vso sezono lahko spremljajo program Gledališča za otroke Svetilnik, ki bo pod okriljem Gledališča Koper uradno zaživel še letos. Gledališče v ustanavljanju, ki ga programsko in umetniško že vodi režiser Jaka Ivanc, naj bi zapolnilo povpraševanje po otroških predstavah v regiji, geografsko pa sklenilo gledališko os gledališč za otroke in mladino Maribor-Ljubljana-Koper.

Gledališči, namenjeni otrokom in mladini, najdemo tako v Ljubljani kot v Mariboru. S pobudo o ustanovitvi gledališča za otroke v Kopru naj bi prvi profesionalni gledališki oder za otroke dobila tudi slovenska Istra. S čim utemeljujete potrebo po delovanju takšnega gledališča v Istri?

“Če profesionalno gledališče za otroke premoreta le Maribor in Ljubljana, zahodno od Ljubljane pa ne najdemo gledališča, ki bi se poklicno ukvarjalo izključno s produkcijo za otroke in mladino, pomeni, da je nekaj narobe. Nekam neuravnoteženo se zdi, kajne! V Gledališču Koper zato s programom, namenjenim otrokom, ne skrbimo le za koprsko občino, temveč za celotno zaledje, saj k nam prihajajo celo otroci iz Postojne. Spomnim se, da so nas nekoč obiskali celo otroci osnovne šole iz Komende pri Kamniku! Lastna gledališka produkcija je del identitete prostora in Koper s svojim zaledjem je velik prostor. Do takšnega prostora pa se je treba obnašati spoštljivo in odgovorno!”

“Morda bodo novost sobotne družinske predstave, pri katerih bi lahko združili filmske projekcije in muzejske delavnice in tako pritegnili v gledališče še starše s starejšimi otroki, ne samo z najmlajšimi.”

Odgovornost ne pomeni le zadovoljitev povpraševanja po otroških predstavah na trgu, temveč tudi ohranjanje njihove kakovosti. Takšnega “zalogaja” koprsko gledališče ne zmore več?

“Napačno je se spraševati, kaj zmoremo in česa ne, saj je očitno, da smo bili z dosedanjim ustrojem sposobni doseči zavidljivo število obiskovalcev, tako vrtčevskih in osnovnošolskih kot tistih, ki so se odločili za enega od otroških abonmajev. Njihovo število se je ustavilo pri 15.000 otrok in mladih, kar je v pokoronskih časih res visoka številka za naše gledališče. Za vsako gledališče! Vprašanje je, ali bomo brez ustrezne umestitve programa sposobni obdržati vse mlade obiskovalce tudi v prihodnje. Vedeti namreč moramo, da je naše gledališče vse od ustanovitve v obdobju rasti, ki smo jo abonentom zagotavljali s kakovostjo naših uprizoritev. Širitev oziroma delitev na dve veji je nujna za ohranjanje števila abonentov, v nasprotnem primeru dosežene kakovosti ne bomo zmogli ohraniti ne z vidika umetniškega dela ansambla ne z vidika tehničnega sektorja, ki v tem trenutku komajda še zmore poskrbeti za celotno produkcijo.”

Z odprtjem Gledališča za otroke Svetilnik načrtujete torej nove igralske, morda tudi tehnične zaposlitve?

“Gledališče Koper danes šteje šest igralcev. Za izpolnitev načrtovanega programa bi potrebovali vsaj osem stalno zaposlenih igralcev, kot večini drugih gledališč pa nam primanjkuje tudi tehničnih delavcev. Odločitev o dodatnih zaposlitvah je v rokah naše ustanoviteljice, Mestne občine Koper, in njene pripravljenosti za prepoznavanje problematike in narave našega dela. Brez njihovega razumevanja specifičnosti naših poklicev bi bili v času korone obsojeni na odpuščanje zaposlenih, ker pa so naše delo razumeli, mi pa smo se na situacijo hitro odzvali, do najhujšega ni prišlo. Verjamem, da bomo tudi v prihodnosti deležni njihove podpore in razumevanja.”

“Dobra predstava za otroke je tista, ki jim pomaga sanjati in razmišljati o vsakdanjih stvareh in težavah, s katerimi se soočajo. Odrasli smo izredno dobri v tem, da težave otrok skušamo reševati tako, da te težave pomanjšamo ali pa da jim ne pripisujemo prevelikega pomena. Dobra predstava je tista, ki se je spomniš, ker je postalo življenje zaradi nje boljše, znosnejše.”

Načrtujejo štiri premiere za otroke na sezono

Se poleg domačih uprizoritev pod okrilje gledališča Svetilnik selijo tudi vse gledališke dejavnosti za otroke in mladino - delavnice, gledališke šole in festival Pri svetilniku v avgustu?

“Izkazalo se je, da vse dejavnosti, ki so se z leti izoblikovale v našem gledališču, skupaj z uprizoritvami za otroke tvorijo zaključeno celoto, ki se je razvila do te mere, da v gledališču potrebuje svoje mesto. Sredstva, ki jih ministrstvo za kulturo nameni predstavam za otroke, so danes praviloma nižja kot tista, ki jih nameni uprizoritvam za odrasle, zato si želimo, da bi dočakali trenutek, ko bi tudi v našem gledališču lahko ustvarjali predstave za otroke s 'polnim proračunom', na velikem odru, z razkošno scenografijo in kostumi. Seveda ne na račun predstav za odrasle. In seveda naj velja tudi obratno.”

Kot novi umetniški vodja Gledališča za otroke Svetilnik morda že lahko govorite o repertoarni usmeritvi tega gledališča?

“Tako kot doslej načrtujemo štiri premiere za otroke na sezono. Tudi v prihodnje bomo dali prednost slovenskim novostim, ne bomo pozabili na plesne pravljice in klasične zgodbe; izkazalo se je namreč, da moramo uravnotežiti vsebine za predšolske otroke in za triade osnovnošolcev. Morda bodo novost sobotne družinske predstave, pri katerih bi lahko združili filmske projekcije in muzejske delavnice in tako pritegnili v gledališče še starše s starejšimi otroki, ne samo z najmlajšimi.”

“Razkorak, v katerem smo izgubili veliko gledalcev, pa je prepad med vrhunsko gledališko umetnostjo na eni strani in komercialnim gledališčem na drugi. Vmes pa - kot da ni ničesar več.”

Ko govorimo o gledališču Svetilnik v ustanavljanju, govorimo o samostojni instituciji oz. zavodu ali le o enoti Gledališča Koper?

“Seveda govorimo o enoti v okviru Gledališča Koper, z vso podporo, ki jo gledališče za otroke potrebuje.”

Dejansko gre torej za razširjeni program Gledališča Koper za otroke in mladino?

“Gledališče Koper je svojo umetniško pot začelo prav s predstavo za otroke in v vseh letih delovanja nikoli ni zanemarilo najmlajšega občinstva. Gledališče za otroke Svetilnik je zato samo rezultat več kot dvajsetletnega ustvarjanja gledaliških predstav za otroke. Res pa je, da ni samo produkcija predstav tista, ki je botrovala ustanovitvi gledališča Svetilnik, temveč tudi resna in stalna gledališka pedagogija, ki jo vodi Vanja Korenč. Prav zaradi kulturno-umetniške vzgoje, ki jo na široko predajamo učencem naše regije, so nam to jesen v organizacijo zaupali regijski kulturni bazar.”

“Če profesionalno gledališče za otroke premoreta le Maribor in Ljubljana, zahodno od Ljubljane pa ne najdemo gledališča, ki bi se poklicno ukvarjalo izključno s produkcijo za otroke in mladino, pomeni, da je nekaj narobe. Nekam neuravnoteženo se zdi, kajne!”

Sami ste režirali približno dvajset predstav za otroke, največ prav v Gledališču Koper in v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Menite, da se bo v gledališču Svetilnik našel tudi prostor za domače lutkovne uprizoritve?

“Zelo bi bil vesel, če bi imeli tudi lastno produkcijo lutkovnih predstav, toda zavedati se moramo, da je za to potrebno res veliko specifičnega znanja - od izdelave in tehnologije lutk do animiranja. Nočem, da ustvarjamo lutkovne predstave samo zato, ker otroci radi gledajo lutke, ne moremo pa zagotoviti kakovosti. Pri lutkovnih uprizoritvah nam je doslej z izdelavo lutk ali pa kot produkcijski partner vedno na pomoč priskočilo Lutkovno gledališče Ljubljana. Samo tako lahko pridemo do lutkovne predstave v delno lastni produkciji, ki jo ponudimo v otroškem abonmaju. Če in ko bomo imeli možnost in sredstva, da sami izpeljemo lutkovno predstavo, jo bomo z veseljem.”

Otroci so najstrožje občinstvo

Kdaj lahko rečemo, da je neka predstava za otroke dobra? Ko je tudi poučna? Vzgojna?

“Kaj je poučno? Da se otrok nauči, da je dva in dva štiri? Vzgojno, da se ne pljuva po tleh in na avtobusu odstopi sedež starejšim? To naj bo domena šolskega sistema in staršev, ne gledališča. Dobra predstava za otroke je tista, ki jim pomaga sanjati in razmišljati o vsakdanjih stvareh in težavah, s katerimi se soočajo. Odrasli smo izredno dobri v tem, da težave otrok skušamo reševati tako, da te težave pomanjšamo ali pa da jim ne pripisujemo prevelikega pomena. Dobra predstava je tista, ki se je spomniš, ker je postalo življenje zaradi nje boljše, znosnejše.”

Je res, kar pogosto slišimo, da so otroci najstrožje občinstvo in da jih ni mogoče “žejnih peljati čez vodo”?

“Res je.”

Se vam zdi, da so se “zahteve” in želje odraslega občinstva v gledališčih v zadnjih dveh, treh desetletjih močno spremenile? Se spreminjajo tudi generacije otrok? Ti za svoje še vzamejo junake zimzelenih lutkovnih uprizoritev, Žogice Marogice na primer?

“Mislim, da se zahteve odraslega občinstva niso spremenile. Dobra predstava je pač dobra predstava. Če so se ohranile zgodbe in tragedije antične Grčije in smo jih danes še vedno pripravljeni uprizarjati in gledati, zelo dvomim, da so se spremenile želje občinstva. Razkorak, v katerem smo izgubili veliko gledalcev, pa je prepad med vrhunsko gledališko umetnostjo na eni strani in komercialnim gledališčem na drugi. Vmes pa - kot da ni ničesar več. Ne verjamem, da ljudje nočejo več gledati obrtno dobro narejene predstave s scenografijo in kostumografijo ter močno zgodbo. Takih predstav se hitro prime, da so 'zaprašene'. Pa ne bi bilo potrebno. Če se navežem na otroške junake - zimzeleni junaki so zimzeleni zaradi zgodbe, v kateri živijo. Ker smo v nekem vmesnem svetu, ko predstave za otroke v vrtcih in šolah naročajo tudi po ključu - Poglej, Butalci, to sem pa tudi jaz gledal/-a, peljimo še naše na ogled. To pomaga, da predstava ne gre z repertoarja. Vseeno pa se zimzelene predstave ne bi obdržale, če ne bi bile kakovostne. Seveda so se generacije otrok spremenile. Najbrž je vsem jasno, da živimo v poplavi informacij in podob, ki jih moramo tako mi kot otroci nekako predelati. Toda na koncu bo vedno gledališče tisto, ki bo ostalo, četudi se sesuje virtualni svet in vsi pametni telefoni. Najprej bo najbrž sosed sosedu volk, ko pa ničesar več ne bo, bo sosed sosedu Hamlet.”

Pod okriljem gledališča Svetilnik sta v tej sezoni premieri že doživeli uprizoritvi Barčica in Mali princ. Kaj nam bo gledališče Svetilnik ponudilo do konca sezone in kaj v naslednji?

“Noviteta za najmlajše bo glasbena pravljica po motivih Prokofjeva Peter in volk, za katero je priredbo za jazz trio spisal Anže Vrabec. Francesco Borchi, ki ga gledalci poznajo iz uprizoritve Stena v morju oz. Morje sten, bo predstavo igral najprej v italijanskem, v naslednji sezoni tudi v slovenskem jeziku. Tej bosta sledili gledališko-plesna predstava Ana Frank in Ostržek, nadaljevali pa bomo tudi z uspešno gledališko nanizanko, avtorskim projektom Igorja Štamulaka Z Igorjem po svetu, ki nam bo skupaj z Makom Tepšićem in soigralci predstavil tri nove države v Afriki in Aziji. Na sporedu pa ostajajo še vedno tudi predstave prejšnjih sezon. Za najmlajše Mehurčki, Modro pišče, Brundagrrrrom!, Ježeva hišica, Obuti maček, Loli, Boli in svet, poln čudes ter plesni predstavi Žabji kralj in Rdeča kapica. Ponovitve za najstnike oz. družinske predstave iz prejšnjih sezon pa so 1500 lajkov, Lepo je biti Koprčan in Butalci.”

---