Poklicna matura tudi na Primorskem ne odpira več vseh vrat

Dijakom s poklicno maturo in petim predmetom niso več odprta vrata nekaterih fakultet. Težava ni v sami prepovedi vpisa na študije, ki po vsebini niso povezani z dijakovim predhodnim izobraževanjem - to prepoveduje že 38. člen zakona o visokem šolstvu - , ampak v tem, da se je sprememba zgodila tik pred zdajci.

Nekatere fakultete so pogoje za vpis dijakov s poklicno maturo in 
petim predmetom spremenile, druge ne, kar le še povečuje 
nejasnosti. Foto: Leo Caharija
Nekatere fakultete so pogoje za vpis dijakov s poklicno maturo in petim predmetom spremenile, druge ne, kar le še povečuje nejasnosti. Foto: Leo Caharija

PRIMORSKA > “Zelo nepošteno do dijakov, ki so se vpisali pod določenimi pogoji, je, da se ti pogoji spreminjajo med njihovim šolanjem,” pravi Tanja Čefarin, ravnateljica Gimnazije in zdravstvene šole, ki deluje pod okriljem Šolskega centra Nova Gorica. “Že na informativnem dnevu bodočim dijakom povemo, na katere študije se imajo možnost vpisati, in če se potem to čez noč spremeni, to res ni pošteno. Morali bi imeti prehodno obdobje za te spremembe,” opozarja.

Nelogične omejitve

Pri strokovnih sodelavcih je preverila, kako spremenjeni pogoji vplivajo na dijake šol, ki delujejo pod okriljem njihovega šolskega centra. V neugodnem položaju sta se znašla dva dijaka na Elektrotehniški in računalniški šoli ter dva na Biotehniški šoli. Na študijski smeri Politologija, javna politika in uprava, so, denimo, določili, da bodo v novem študijskem letu sprejemali dijake, ki so poklicno maturo opravili na programih, kot so predšolska vzgoja, gastronomija, lesarstvo, ne pa tudi dijakov elektro šol. Tanja Čefarin še opaža, da so nekatere fakultete pogoje spremenile, druge ne, kar le še povečuje nejasnosti.

Borut Butinar

ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran

“Po eni strani razumem fakultete, ampak potem naj ne bodo dvolične in govorijo, da jih zanima kvaliteta dijakov. Če sprejmeš vsakega, to ne gre.”

Takšne odločitve so nelogične, pravi ravnateljica gimnazije in zdravstvene šole, kjer sicer organizirajo tudi priprave na opravljanje petega predmeta. Zanimanja za peti maturitetni predmet, ki je pogoj za prehod s srednje strokovne šole na univerzitetni študij, je čedalje več; pri njih se nabere več kot 30 dijakov. Večina jih peti predmet uspešno opravi.

V Kopru “prevajalnik programov”, v Novi Gorici nekaj sprememb

Poklicna matura s petim predmetom je že dolgo trn v peti državne izpitne komisije, ki skrbi za izvedbo tako splošne kot poklicne mature. Ob uvedbi tega sistema leta 2002 je bilo dijakov, ki so se s poklicno maturo vpisali na univerzitetni študij, malo in tudi fakultete jih niso sprejemale kar povprek. Držale so se 38. člena zakona o visokem šolstvu, ki določa, da se v univerzitetne študijske programe na posameznem strokovnem področju lahko vpiše tudi, “kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature”.

Tanja Čefarin

ravnateljica Gimnazije in zdravstvene šole Nova gorica

“Že na informativnem dnevu bodočim dijakom povemo, na katere študije se imajo možnost vpisati, in če se potem to čez noč spremeni, to res ni pošteno. Morali bi imeti prehodno obdobje za te spremembe.”

V letih, ki so sledila, pa so se generacije manjšale, gimnazijcev, ki gredo na splošno maturo, je bilo vedno manj, dijakov na splošni maturi pa vedno več. Fakultete, ki so medtem rasle kot gobe po dežju in razpisovale preveč vpisnih mest, so začele nekritično vpisovati dijake s poklicno maturo, pogosto brez omejitev po strokovni vertikali.

To stanje je zdaj presekala Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), ki je univerzam ponovno pridobitev akreditacije pogojevala s spremembo vpisnih pogojev. Na Univerzi v Novi Gorici so zato letos delno spremenili pogoje za vpis dijakov z opravljeno poklicno maturo. “To je (na vseh univerzah) posledica zahteve Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu,” pojasnjuje rektor dr. Boštjan Golob. “Ne gre za to, da na posamezne programe ni mogoč vpis s poklicno maturo, pač pa za to, da smo morali natančneje opredeliti področja (torej vrsto srednje šole), s katerih je vpis mogoč,” v izogib nesporazumom pojasnjuje novogoriški rektor. Točni pogoji, kdo se lahko vpiše v njihove študijske programe, so navedeni na spletni strani univerze.

Na Univerzi na Primorskem (UP) pa so za dijake na poklicni maturi, ki iščejo podatke, kam se lahko vpišejo, oblikovali spletni “prevajalnik srednješolskih in univerzitetnih študijskih programov”. Pojasnjujejo sicer, da v prihajajočem študijskem letu veljajo pogoji za vpis, ki so jih sprejeli v okviru postopka podaljšanja akreditacije UP, ki se je zaključil z izdajo odločbe Sveta Nakvisa, marca 2022. Edini študij, na katerega se pod nobenim pogojem ni mogoče vpisati s poklicno maturo, je že od leta 2017 biopsihologija.

Gimnazije so dolgo opozarjale na težavo

Ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran Borut Butinar zelo kritično gleda na univerze in fakultete, ki so 20 let sistematično kršile zakon o visokem šolstvu. Razpisovale so preveč vpisnih mest, da bi jih napolnile, pa mimo pravil vpisovale dijake s poklicno maturo. To je zelo poslabšalo položaj dijakov, ki so opravljali veliko zahtevnejšo splošno maturo, saj so fakultete pri vpisu izenačile dosežke obeh matur. “Veliko lažje je bilo visoko število točk doseči dijaku na poklicni maturi kot pa gimnazijcu na splošni maturi,” pravi Butinar. Tudi zaradi tega se je vsa leta zmanjševal vpis v splošne gimnazije, meni.

Strokovno vertikalo, torej možnost, da dijak, recimo, strokovne elektro ali strojne šole nadaljuje študij na fakulteti za elektrotehniko oziroma strojništvo, je treba ohraniti, ne more pa biti dovoljeno vse, poudarja ravnatelj šole, ki pod svojo streho združuje tako poklicno kot splošno maturo. “Dogajalo se je celo, da so se dijaki srednjih strokovnih šol na študij jezikov lahko vpisovali pred gimnazijci, kar je nerazumno. Zaradi tega je bilo nelagodje v sistemu, gimnazije smo opozarjale na to, ukrepal pa ni nihče, dokler Nakvis ni določil pogojev,” pravi. “Po eni strani razumem fakultete, ampak potem naj ne bodo dvolične in govorijo, da jih zanima kvaliteta dijakov. Če sprejmeš vsakega, to ne gre.” Odpira pa še en premislek, ki je srž vsega: ali v Sloveniji res potrebujemo toliko univerzitetno izobraženega prebivalstva.


Najbolj brano