Ogoljufani
Bodoči dijaki in študenti lahko še danes obiščejo šole in fakultete, kjer bi želeli nadaljevati šolanje. Nemalo izobraževalnih ustanov jih je že pred petkom, ko so se začeli informativni dnevi, na različnih platformah bombardiralo z oglasi, da bi jih privabili pod svojo streho. Odločitev o tem, kateri prag prestopiti, še zdaleč ni lahka. Tako kot prejšnje generacije devetošolcev in maturantov tudi letošnja tehta med željami in potrebami, med sanjami in realnostjo, med svojim notranjim vzgibom in ugibanjem, kateri so poklici prihodnosti, ki bodo omogočali finančno preskrbljenost. Je to svetovalec za smrt, agent za človeške organe, morda odvetnik za virtualno lastnino, kot je bilo te dni moč nekje prebrati.
Razmišljati o tem je po svoje brezpredmetno, kajti noben srednješolski niti študijski program ne ponuja eksplicitno tovrstnih znanj. Izkušnje kažejo, da mnogo zaposlenih - izvzemimo seveda medicino in podobna področja, kjer so nujna specifična znanja - ne opravlja dela, za katerega so se šolali. Ponekod je treba imeti v žepu papir, ki dokazuje stopnjo izobrazbe, ponekod še tega ne. Pomembnejše od največkrat zgolj teoretične popotnice, ki jo mladim priskrbijo v srednjih šolah in naslednjih stopnjah izobraževanja, s katero si - roko na srce - težko pomagajo pri prvi zaposlitvi, so širina in prilagodljivost, samoiniciativnost, pripravljenost trdo delati in se skozi delo učiti vse življenje.
Kdo je kriv za to, da bodo dijaki ostali pred vrati, je vseeno, po toči zvoniti je prepozno. Mirno pa lahko zapišemo, da so jih ogoljufali.
Kljub temu nikakor ni vseeno, kje nadaljevati šolanje. Težko je tri, štiri ali več let poslušati in se učiti o nečem, kar ni niti “z” od zanimivega, kar niti v teoriji ne omogoča uresničitve želja ali sanj o poklicni karieri. In žal prav to čaka (nekatere) dijake, ki zaključujejo šolanje s poklicno maturo in izbranim petim predmetom. Ob vpisu na srednje šole so jim ravnatelji, svetovalni delavci in konec koncev na fakultetah namreč zagotavljali, da se bodo lahko vpisali v želene študijske programe. Zdaj pa so postavljeni pred “zid”.
Na Univerzi v Ljubljani so ob objavi razpisa za vpis pojasnili, da bodo letos na več študijskih programih za nekatere dijake s poklicno maturo vrata zaprta, češ da jih je v to prisilila Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu. Ta je akreditacijo univerze pogojevala s spremembo vpisnih pogojev. Kdo je kriv za to, da bodo dijaki ostali pred vrati, je vseeno, po toči zvoniti je prepozno. Mirno pa lahko zapišemo, da so jih ogoljufali. Takšne spremembe na vrat na nos so nedopustne. Korektno bi bilo, če bi jih uvedli dovolj zgodaj, da bi bilo osnovnošolcem ob vpisu povsem jasno, kaj lahko z izbrano šolo “počnejo” v nadaljevanju svoje poti.