“Na ohcet se je splačalo čakati tri leta”

Po devetih letih od zadnje izvedbe je le prišla: Kraška ohcet, in to že 27. po vrsti. Ivan Kerpan in Dana Puric sta si v cerkvici na Tabru po treh letih potrpežljivega čakanja (zaradi pandemije) minulo nedeljo končno dahnila usodni “da”. Na skupno pot ju je po ocenah organizatorjev pospremilo kar 1060 noš, kar je pripomoglo, da bo letošnja izvedba občutenega kulturno-etnografskega dogodka pustila pečat v srcih vseh, ki ljubijo Kras in njegove običaje.

V nedeljo je bilo v jutranjih urah na Colu v zraku čutiti napetost. V pričakovanju svatov so potekale zadnje priprave na veliki dogodek. Nevesta Dana Puric je v lično urejeni noši čakala na svojega ženina Ivana Kerpana. Njene prijateljice so si hitele vezati rute, le še dišeč pušeljc je bilo treba zatakniti med prsi in narodna noša je bila nared.

Ivan je po izvoljenko prišel iz Kraške hiše, kjer so se noše začele zbirati že ob 9. uri. Oblečen je bil v belo srajco, siv svilen lajbec in črno suknjo z rdečimi detajli; na glavi je nosil s cvetjem okrašen črn klobuk. Če je bila Ivanova obleka znana, pa je bila Danina vse do nedelje strogo varovana skrivnost. Da bi svojo izvoljenko videl v poročni noši, se je moral ženin s svati najprej odpraviti na Col, na domačijo pri Str'šinovih. Tam sta ga pričakala Danina namišljena oče in mati, ki sta se prepričala, da je Ivan vreden poroke z njuno hčerjo. “Glej, da boš lepo skrbel zanjo,” mu je zabičala mati. Po nekaj poskusih se je na vratih le pojavila Dana, odeta v modro krilo z roza okraski. Na glavi je nosila bogato okrašeno belo ruto. Ivanove oči so se ob pogledu na bodočo ženo zaiskrile in že se je pisana druščina več kot tisoč noš odpravila na Tabor.

“Na ohcet se je splačalo čakati tri leta. Če bi se morala spet odločiti, bi ponovno izbrala Kraško ohcet.”

Ivan Kerpanženin

Poročni obred na Tabru je ves dan spremljalo praznično in razposajeno vzdušje. (foto: FOTODAMJ@N)

Nošam ni bilo videti konca

Že med vzpenjanjem po stari poti proti Tabru je bilo jasno, da je letošnja Kraška ohcet rekordna. Ob vhodu v cerkev je mladoporočenca, ki sta se držala za bel robec, simbol deviškosti, sprejel duhovnik Anton Bedenčič. Malo kasneje ju je v Marijinem svetišču poročil ob glasbeni spremljavi 20 pevcev nekdanjega Mladinskega pevskega zbora Trst pod taktirko Aleksandre Pertot. Na violino je igral Florjan Suppani, na orgle David Lenisa. Pred 35 leti, ko se je na ohceti poročila Danina mama, je Pertotova prav tako vodila pevski zbor, ki je na ohceti takrat nastopil prvič. Letos pa so se pevci s petjem Maše Ubalda Vrabca spomnili skladateljeve 30-letnice smrti, repertoar je obsegal še ljudske nabožne pesmi in Gruberjevo Sonce že zahaja.

Toliko je bilo v teh dneh veseljačenja, vriskanja in petja, da je nevesta ostala brez glasu.

Ohcet, parada naših korenin

Duhovnik Anton Bedenčič je v homiliji izpostavil, da je Kraška ohcet “krasna parada, parada družine, življenja in slovenstva. Parada naših korenin”. V pridigi je spregovoril tudi o podobi Božje večnosti, ki jo v sebi nosi človek. Berilo je brala nevestina sestrična Martina Sosič. Višek obreda je bila poročna zaobljuba, Ivan in Dana sta si po treh letih potrpežljivega čakanja le dahnila usodni in ljubezni poln “da”. Pred 50 leti pa sta si na Kraški ohceti večno zvestobo obljubila Nataša Čevnja in Rado Andolšek; ob zlati poroki jima je župnik Bedenčič podelil blagoslov.

Ob izhodu iz cerkve je nov kraški par pričakal špalir narodnih noš. Pisan sprevod se je spustil nazaj do Cola, med potjo ni manjkalo postojank s petjem in plesom. Ravno na Colu pa je noše pričakalo sladko presenečenje: organizatorji so poskrbeli za malico z marmeladnimi krofi. Okrepčani svatje so se tako v urejenem sprevodu z Dano in Ivanom na čelu podali vse do glavnega trga v Repnu, kjer sta zaplesala ob zvokih frajtonaric.

Znani obiskovalci

Volilna kampanja za slovenske predsedniške volitve je oplazila tudi Kraško ohcet. Potem ko je v soboto zvečer Repen obiskal predsednik republike Borut Pahor, se je v nedeljo povzpela na Tabor odvetnica Nataša Pirc Musar, ki velja za najresnejšo kandidatko za njegovo naslednico. Prišla je v družbi predsednice SKGZ Ksenije Dobrila in zgoniške županje Monice Hrovatin; marsikdo jo je prepoznal in ji stisnil roko, drugi so bili preveč očarani nad množico noš ... Po obredu se je tudi ona udeležila kosila na turistični kmetiji na Colu, kjer se je zaustavila v družbi prej omenjenih dam, pa tudi domače županje Tanje Kosmina, tržaške podžupanje Serene Tonel in drugih gostov. Med njimi je nošo oblekel le dolinski župan Sandy Klun.

Trije repenski fantje (foto: FOTODAMJ@N)

Ples v objemu noš

Ko je odbila ura pet, so se na trg zgrnile noše in z roko v roki ustvarile tri kroge okrog Dane in Ivana. Nagovorila sta jih repentabrska županja Tanja Kosmina in predsednik zadruge Naš Kras Edi Kraus, presrečna, da je letošnja ohcet tako dobro uspela in da je bila rekordna: po številu sodelujočih noš, pa tudi po tem, da si je veliko mladih dalo zašiti nošo. Ples sta uvedla novoporočenca, ki sta se prva zavrtela ob melodijah Alpskega kvinteta. Ritmom polke in valčka so se nato pridružile še ostale noše, tako da je bilo plesišče - polno živobarvnih kril, belih rut in črnih klobukov - skorajda pretesno zanje. Pa je vseeno šlo. Vrteli so se in vrteli, dokler je napočil čas večerje, ki je mladoporočenca in svate čakala pri Križmanu.

“Prva hči je šla, čez dve leti bo na vrsti druga, kdo ve, morda za njo še tretja,” se je zvečer, na borjaču restavracije, pošalil Danin oče Pavel Puric. Cmoka v grlu se ves dan ni mogel znebiti - ganjenost so izdajale rosne oči. Tudi zanj je bil v nedeljo pomemben dan.

Martin Poljsak, Primorski dnevnik

---