Depolitizacija po Golobovo
Gotovo ima marsikdo, če ne kar vsi, ki so se v zadnjih dveh letih zaposlili ali spremenili delovno mesto v ožji državni upravi, cmok v grlu. Vlada želi poimenske sezname, da bi ugotovila, kdo je do službe prišel po političnih vezeh.
Vlada sme zbirati te podatke, a kaj bo počela z njimi, glede na to, da kot politično telo ni pristojna za ukrepanje, če bi/ko bi ugotovila nepravilnosti? Bodo uslužbenci, tudi če so do dela prišli pošteno, ob svojem imenu dobil rdeč klicaj? Bodo seznami, če bodo “ušli” v javnost, služili kot sramotilni steber? Bodo ljudje, za katere bo vodstvo vedelo, da so bili zaposleni ali premeščeni v kritičnem obdobju, pripravljeni več potrpeti, ker se bodo bali izgubiti službo? Da, tudi to je ena od možnosti v tej nenavadni igri, ki se jo gre nova vlada.
Klobčič političnih zaposlovanj se ni začel plesti pred dvema letoma in pol. Razpletli ga verjetno ne bomo nikoli, lahko pa bi ga vsaj malo zrahljali. To bi prej kot s populističnimi seznami dosegli z zakonskimi omejitvami.
Depolitizacija upravljanja države in kadriranje po strokovnosti je bila ena od všečnih predvolilnih obljub, zdaj pa se je začelo kazati, kaj vse lahko to prinese v praksi. Ne slepimo se: gotovo je prejšnja koalicija poskrbela, da so službe dobili tudi njej lojalni kadri. Pomislimo samo na urad za demografijo, kjer so se malo pred volitvami znašli ljudje iz stranke SDS ali njenih koncentričnih krogov. Tam se je zaposlil borec za “pravo” družino Aleš Primc, denimo.
Seveda nas mora skrbeti, da so politični fevd postala tudi strokovna delovna mesta v državni upravi, začenši z direktorji direktoratov, a vlada bo s svojim seznamom kaj malo prispevala k rešitvi te težave. V delovna razmerja ne sme kar posegati. Reagirajo lahko predstojniki posameznega organa in inšpektorat za javno upravo, ki pa mora ugotoviti, da je prišlo do kršitve postopkov zaposlovanja. Problem prirejenih razpisov pa je, da je postopek izveden po pravilih, tako da mu ni moč oporekati in trditi, da so bila pravila le kamuflaža.
Ironično pri Golobovih seznamih je to, da nam o nesprejemljivosti političnih zaposlovanj moralizirajo tisti, ki so pred tremi leti “rihtali” službo za Igorja Šoltesa na Uradnem listu. Mimogrede, takrat si je roke s Šoltesom mazala LMŠ, zdaj pa je ta postal državni sekretar po izboru SD.
Klobčič političnih zaposlovanj se ni začel plesti pred dvema letoma in pol. Razpletli ga verjetno ne bomo nikoli, lahko pa bi ga vsaj malo zrahljali. To bi prej kot s populističnimi seznami dosegli z zakonskimi omejitvami. Malo bi morda pomagalo, če bi, na primer, DZ v zakon zapisal, da pol leta pred rednimi volitvami ali pa takoj po padcu vlade zaposlovanje v državni upravi ni več dovoljeno.