Zdravstvo in šolstvo med “javnim” in “konkurenčnim”

Pet strank, ki se bodo skoraj zagotovo uvrstile v državni zbor, v svojih programih ponuja precej različne poglede na to, kako bi v Sloveniji izboljšali zdravstveni ter nadgradili šolski sistem.

SLOVENIJA > Levica in NSi se strinjata s tezo, da bi bilo treba odpraviti koncesije v zdravstvu. S pomembno razliko, da bi NSi dostop do sredstev enakovredno ponudila vsem registriranim nosilcem zdravstvene dejavnosti, ne glede na to ali so javni ali zasebni, ter tako na široko odprla vrata privatizaciji. Levica pa bi javna sredstva usmerila samo v javne ustanove, zasebnike pa pustila na trgu.

Konec “dvoživk”?

Levica in Svoboda bi tudi prepovedali, SD pa omejila prehajanje zdravnikov med javnimi zavodi in zasebniki. SDS omenja “konkurenčno okolje v zdravstvu”, torej se verjetno bolj nagiba k ohranitvi vloge zasebnikov.

Volilne ideje

Svoboda: brezmesni dan v šolah in vrtcih;

SDS: uvedba jasnega vrednostnega sistema in domoljubja v šole;

NSi: odprtje slovenskega predstavništva v Silicijevi dolini;

SD: letni vaučer v višini 500 evrov za izobraževanje zaposlenih;

Levica: boj proti zapiranju podružničnih šol.

Levica in NSi se prav tako strinjata pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. NSi bi ukinila “monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje” in v sistem spustila zasebne zavarovalnice. Iz košarice pravic bi naredila tri: v prvi bi bile storitve, ki pripadajo po obveznem zavarovanju, v drugi tiste, ki bi jih plačali iz proračuna, v tretji pa tiste, ki bi si jih pacient pridobil s povsem zasebnim, komercialnim zavarovanjem. Levica bi, nasprotno, razširila osnovno košarico pravic in bistveno povečala proračunsko finansiranje zdravstva.

Podobno SD. Ukinili bi dopolnilno in uveljavili “univerzalno zdravstveno zavarovanje”. In še: “Določili bomo novo košarico pravic, ki mora biti v celoti zagotovljena iz zdravstvenega zavarovanja in javnih sredstev. V osnovni košarici bo tudi več zobozdravstvenih storitev.”

Svoboda predlaga interventni zakon, ki bi za krajši čas vrata odprl vsem izvajalcem zdravstvenih storitev, da se skrajšajo čakalne vrste. Ob tem predlagajo še vrsto posamičnih ukrepov, denimo elektronski dostop do svoje zdravstvene dokumentacije za vse državljane, posebne programe za bolnike z dolgotrajnimi posledicami covida ter novost, ki jo omenjajo tudi druge stranke in bi jo lahko poimenovali “Krisov sklad”: poseben finančni sklad za drage operacije in diagnostične postopke ter zdravstvene storitve v tujini.

Vsi se tako ali drugače zavzemajo za poostritev nadzora izvajanja in plačevanja zdravstvenih storitev, uvedbo poklicnih standardov in debirokratizacijo zdravstva.

Koliko zasebnih osnovnih šol naj bo?

SDS se zavzema za “bolj raznoliko ponudbo javne šole in konkurenco, kjer mora v prihodnje imeti večjo vlogo zasebni sektor.” NSi ima podobno stališče in predlaga “podelitev ustreznih koncesij v celotni šolski vertikali.” Ne gre pozabiti, da je vprašanje zasebnih osnovnih in srednjih šol v tem trenutku v Sloveniji predvsem vprašanje vloge Rimsko katoliške cerkve v šolskem sistemu.

Levica se po drugi strani zavzema za spremembo 57. člena, s katero bi ločili javno in zasebno šolstvo: “Država ne sme sprejemati nikakršne odgovornosti za financiranje zasebnih šol in vrtcev iz javnih sredstev.”

Svoboda napoveduje dvig deleža BDP za visoko šolstvo na 1,5 odstotka ter več vlaganja v gradnjo dijaških in študentskih domov. NSi dvig na 1 odstotek do leta 2025. Medtem ko SDS meni, da mora biti slovenski visokošolski prostor “odprt za nove ustanove”, bi v Levici “ukinili koncesije zasebnim visokošolskim zavodom, kjer primerljive študijske programe ponujajo že javni zavodi”.

Med vsemi strankami je visoka podpora brezplačnemu vrtcu. SD napoveduje še “brezplačno prehrano in učne pripomočke za vse šolarje.” Levica se zavzema za ukinitev pogoja, po katerem morajo tuji študentje, ki prihajajo k nam, na računu imeti 5.000 evrov.

---