Kako bi stranke uredile medijski in kulturni prostor?

Verjetno v nobeni volilni kampanji doslej ni bilo toliko govora o pluralnosti in neodvisnosti medijev ter o kulturi.

SLOVENIJA > V SDS so prepričani, da v Sloveniji vlada “medijsko enoumje” in napovedujejo, da ga bodo omilili “s podporo manjšim in marginaliziranim medijem.” V Svobodi so prepričani, da v Sloveniji vlada politični nadzor medijev. Napovedujejo zakone, ki bodo okrepili avtonomijo RTV in STA: “Spremenili bomo način financiranja medijskih vsebin, ki so v javnem interesu in medijev posebnega pomena ter podprli inovativne neodvisne medijske in novinarske projekte.” Medije bi tudi izvzeli iz kulturnega ministrstva in prenesli na ministrstvo, ki bo izvajalo ukrepe informacijske družbe.

V NSi bi šli v popolnoma nasprotno smer: o tem, kateri mediji in katere nevladne organizacije naj dobijo denar, naj odločajo kar državljani. Zmanjšali bi neposredno financiranje obeh ter delež dohodnine, o katerem odločajo plačniki neposredno, dvignili na tri odstotke.

Predvolilne ideje

Levica: posebna proračunska postavka za nevladnike v kulturi;

Svoboda: prenos medijev s kulturnega na ministrstvo za informacijsko družbo.

“Ukrep Popovič”

SD se prav tako veliko posveča neodvisnim medijem in napoveduje ukrepe proti sovražnemu govoru. Napoveduje vzpostavitev nove, nearbitrarne javnofinančne sheme za sofinanciranje medijskih projektov.

Levica medijsko krajino obravnava celostno in naslovi tudi osrednjo težavo slovenskega medijskega prostora, torej drastični upad prihodkov. “Obdavčili bomo digitalne platforme in dohodke usmerili v podporo novinarstva v javnem interesu,” napovedujejo in predlagajo rešitev, ki bi ji na Primorskem lahko rekli “ukrep Popovič”: “Županom in županjam bomo odvzeli njihova propagandna trobila. Mediji, ki jih izdajajo lokalne skupnosti, bodo morali izpolnjevati stroge kriterije uredniške avtonomije.”

Vrnitev filma

Pogled SDS na kulturo morda najbolje povzema navedek iz osnovnega strankinega programa: “Dogovor bodoče kulturne politike bo tako razmejevanje področja kulture na javni in zasebni del in določanje področij javnega dela, ki so primerna za privatizacijo. V kolikšni meri in v kakšnih razmerjih podpirati visoko, vitalno, popularno in alternativno kulturo, je predmet ravnotežja kulturne politike.”

V Svobodi se zavzemajo za odpravo spornih političnih odločitev iz minulih dveh let, za vrnitev financiranja na prejšnjo raven in ureditev statusa samozaposlenih v kulturi. Podobno v Levici, kjer se veliko posvečajo področju filma. SD napoveduje popolno prenovo kulturnega sistema ter posebno pozornost financiranju digitalizacije v kulturi.

---