Tisoč strani volilnih obljub

Pregledali smo programe petih strank, ki se bodo po 24. aprilu zagotovo uvrstile med parlamentarne. Pisanju seveda manjka dinamičnost živega soočenja mnenj, ampak izgovorjene besede odletijo, zapisane ostanejo. Koliko od odgovorov, zavez in obljub, bo prestalo povolilno politično realnost? In kaj stranke obljubljajo Primorski?

LJUBLJANA > Programi so čudna reč. Po eni strani se to “da stranka nima programa” ali to, “da ima odličen načrt” uporablja kot pomemben argument v volilni kampanji. Predstavniki strank na soočenjih oštevajo novinarje, češ, da bi radi več vprašanj o svojih programih. Po drugi strani pa kandidati na družabnih omrežjih zelo malo pišejo o programu in zelo veliko o predvolilnih aferah ter o napakah in spodrsljajih svojih nasprotnikov. Je program sploh še predvolilna kategorija? So med volilci res ljudje, ki so pripravljeni pretrpeti 100 ali več strani dokumenta? In zakaj se včasih zdi, da programov ne preberejo niti kandidati?

Lične brošure in nepregledni kupi

Večina strank svoj program ponuja kot lično oblikovan PDF dokument. Ko gledamo lepe fotografije in grafične poudarke, se zdi, kot da bi brali brošuro o novem zdravilu ali katalog turistične agencije.

Več o Primorski

Od jutri naprej se bomo v PN s kandidati v primorskih okrajih pogovarjali o temah, ki so pomembne za razvoj regije. Na primer: prodaja turističnih biserov in privatizacija igralništva, vodoskrba Istre, razvoj podeželskih območij in druge.

Najdaljši in najbolj kompleksen program so napisali pri SD. Rečejo mu “načrt” in se razteza na 240 straneh. Pri NSi pravijo, da je njihov program “verjetno najboljši”. Pri Svobodi so pisanje razdelili na 100 strani dolgo vizijo Slovenije 2030 in nekoliko krajši programski dokument za prihajajoče volitve. Levica je program razdelila na segmente, pri katerih niza konkretne predloge ukrepov, tako imenovane “odgovore Levice”.

Pri SDS ostajajo zvesti svojemu videnju politike, ki stranke ne loči od vlade. Pod zavihkom Volitve 2022 so na njihovi spletni strani na voljo dve strani dolg alineični povzetek ukrepov, precej daljši intervju z Janezom Janšo ter navedba, da so priloga k njihovemu programu seznami z 72 pripravljenimi osnutki zakonskih sprememb, 263 osnutki podzakonskih aktov in 2859 zakoni, ki jih nameravajo ukiniti ali spremeniti. Če komu po 3194 prebranih dokumentih ostane kakšna ura časa, lahko pokuka še v resolucije iz strankarskega kongresa. Vse to sloni na osnovnem programu stranke.

Več o obljubah

Od jutri naprej bomo v PN preverjali, kaj v svojih programih obljublja pet največjih strank: kakšne plače, kakšne pokojnine, kako bi rešili čakalne dobe v zdravstvu, kako bi spremenili šolstvo, okrepili kulturo, kako bi dvignili blagostanje ter ohranili varnost.

Kako pomembni so ideološki temelji?

Seveda vsi obljubljajo višje plače in pokojnine, boljše šolstvo, boljše zdravstvo, bolj urejeno infrastrukturo, boljši gospodarski in mednarodni položaj Slovenije in tako naprej. Vsi programi so skladni tudi z osnovnim ciljem evropske kohezijske politike - torej zelenim in digitalnim prehodom. Razlike nastanejo pri predlogih o tem, kako doseči te cilje, čeprav tudi te morda niso tako velike, kot bi pričakovali.

Vsekakor je pomembno osnovno idejno izhodišče stranke. Ker ta širši intelektualni kontekst vpliva na bodoče odločitve strankinih veljakov, njihov način komunikacije in medsebojna razmerja.

Samo Svoboda in SD omenjata Luko Koper, samo Levica Evropsko prestolnico kulture.

V osnovnem strankarskem programu SDS, denimo, piše, da se Slovenija razvija prepočasi, ker “so vladajoče politične elite, ki so črpale svojo politično moč še iz starega režima, tranzicijske procese izkoriščale v svojo korist” ter so nastali “medijski, kapitalski in drugi monopoli”. Volilni program Svoboda Roberta Goloba se začenja z ugotovitvijo, da so “ogroženi naši demokratični temelji”, ki jih je sedanja vlada sistematično rušila: “Izolacija in strah državljanov se širita tudi preko pritiska avtoritarnega škornja oblasti na osebno dostojanstvo in varnost.” V SD razmišljajo podobno: “Sedanja vlada je državo pripeljala v kaos. Namesto reševanja problemov ljudi je načrtno ustvarjala konflikte. Slovenija drvi v popolnoma napačno smer.”

V NSi se opredeljujejo do stanja duha v Evropi in pravijo: “Glas z Vzhoda, ki kliče po vrnitvi k evropskim, krščansko-demokratskim koreninam, na Zahodu ne bi smel ostati povsem preslišan. Prav tako pa je treba podpreti pozive z Zahoda, kjer se zavedajo, da za kakršnekoli avtoritarne pristope v združeni Evropi ni prostora.”

V Levici pa, ob ugotovitvi, da je stanje po Janševi vladi alarmantno, opozarjajo še: “Vendar ob tem preži dodatna nevarnost - da bomo dobili vlado, ki sicer ne bo tako škodljiva kot trenutna, se bo pa s tem tudi zadovoljila.” Zato, menijo, so nujne “radikalne spremembe”.

Kaj ostane od programov

Kaj od programov ostane na volilni ponedeljek? Ne glede na to, kako se bodo razdelili glasovi, bo vladala koalicija, kar pomeni, da se bodo delu svojih ciljev stranke odrekle že v koalicijskih usklajevanjih. Na večini področij morajo biti rešitve sprejete v posvetovanju s stroko in uporabniki. In ne glede na to, kako si stranke predstavljajo svojo povolilno dejavnost, na mizo vlade vedno padajo problemi in dileme, ki v ozadje potiskajo programske cilje, za katere na koncu zmanjka časa in energije.

Koliko je v programih strank Primorske?

Odgovor je na kratko: bore malo ali skoraj nič. Samo Svoboda in SD v svojih programskih dokumentih omenjata koprsko pristanišče. Samo SD posebno poglavje posveča turizmu. NSi ima v programu seznam infrastrukturnih projektov, kjer pa ni niti hitre ceste Šmarje - Dragonja. Samo Levica napoveduje podporo Evropski prestolnici kulture v Novi Gorici in Gorici.

---