Slovenija počasi izgublja status obljubljene dežele

Slovenski delodajalci se že desetletja zanašajo na delovno silo, ki k nam prihaja z območja nekdanje Jugoslavije. A zaradi vse manjših plačnih razlik bo Slovenija vedno težje računala na pritok novih delovnih moči.

SLOVENIJA > V Sloveniji je na številnih področjih pomanjkanje delavcev. V zadnjih mesecih se je s tem sooča že več kot polovica delodajalcev. Zaradi slabe demografske slike pa je vedno bolj jasno, da potrebujejo delodajalci tudi tuje delavce. Največje težave so v gostinstvu, zdravstvu in socialnem zdravstvu. Primanjkuje tudi varilcev, voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, orodjarjev, elektroinštalaterjev, tesarjev, kuharjev, elektromehanikov, zidarjev, vodovodarjev, livarjev, strugarjev, mesarjev ter zdravstvenega in negovalnega osebja. Za vse omenjene poklice iščemo delavce tudi v tujini. S Srbijo ter Bosno in Hercegovino imamo za delavce, ki želijo opravljati omenjena dela, sklenjen poseben dogovor, ki omogoča hitrejšo zaposlitev brez večjih birokratskih ovir.

Slovenske plače vse manj vabljive za tujce

V Sloveniji je bilo tako leta 2021 zaposlenih skoraj 110.000 tujcev. Od leta 2013 do danes se je število tujcev, zaposlenih pri nas, podvojilo. Podatki iz leta 2019 kažejo, da jih polovica prihaja iz BiH, sledijo Srbija, Kosovo, Hrvaška in Severna Makedonija. Z območja nekdanje skupne države je bilo leta 2019 pri nas zaposlenih skoraj 90.000 delavcev.

110.000

tujcev je zaposlenih v Sloveniji

Slovenija je za delovno silo iz nekdanjih bratskih republik privlačna zaradi bližine, jezika, številni delovni migranti pa imajo tu tudi prijateljske in družinske vezi, ki jim omogočajo lažjo prilagoditev. A glavni razlog je še vedno denar. Plače v Sloveniji so vse od razpada Jugoslavije bistveno višje kot v državah, kjer je pot do samostojnosti vodila skozi boje, spore in uničenje gospodarstva. A zadnja leta se razlika v prihodkih postopoma zmanjšuje in vprašanje je, koliko časa se bo trg dela še lahko zanašal na tujce.

Povprečna neto plača v Sloveniji je sicer 1236 evrov, glede na statistične podatke, ki jih zbirajo statistični uradi posameznih držav, pa je povprečna neto plača, preračunana v evre, na Hrvaškem 974 evrov, v BiH 800 evrov, Srbiji 637 evrov in Severni Makedoniji 725 evrov. V vseh državah so se plače v zadnjem letu znatno zvišale. V Srbiji je bila leta 2013 povprečna plača 348 evrov, danes znaša 637 evrov. V BiH se je januarja minimalna plača z dodatki dvignila na 366 evrov, na Hrvaškem se povprečna plača bliža meji tisoč evrov. Ko primerjamo podatke o plačah, je treba omeniti, da je življenje v Sloveniji praviloma dražje kot v izvornih državah tuje delovne sile. Predvsem najemnine in cene nepremičnin so neprimerljive.

400.000

tujih delavcev želi vsako leto zaposliti Nemčija

Slovenija odskočna deska za druge države

Ob vsem tem ima Slovenija vedno večjo konkurenco pri zaposlovanju tujcev, saj se s pomanjkanjem delavcev soočajo tudi Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Danska, kjer so plače znatno višje kot pri nas. Omenjene države so pri iskanju delavcev vedno bolj dejavne in morebitne migrante nagovarjajo s številnimi ugodnostmi. Da Slovenija izgublja zaposlitveno privlačnost, se je pokazalo že pred epidemijo, ko smo upali, da bomo kadrovsko stisko v zdravstvu rešili z uvozom zdravnikov in medicinskega osebja z Balkana, a je bil “izplen” skoraj ničen.

Pomanjkanje delavcev je zagotovo pripomoglo tudi k izjemni fleksibilnosti EU, ki je beguncem iz Ukrajine hitro omogočila dostop do trga dela. Slovenija se v zaostrenih razmerah na trgu dela zadnja leta uveljavlja predvsem kot odskočna deska oziroma nekakšna vmesna postaja delavcev z Balkana na poti v razvitejše države EU.

Pomanjkanje delovne sile bo v naslednjih letih povzročilo povečan pritisk na plače, ki se bodo v posameznih panogah morale zvišati.

---