Izumitelj Josef Ressel bo danes dobil svoj kip

Končno bodo tudi v Trstu postavili spomenik gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu (1793–1857). 1,8 metra visok bronasti kip bodo danes ob 15. uri odkrili na tržaškem nabrežju, v neposredni bližini sedeža luške kapitanije, krajše svečanosti pa se bo poleg pristojnega za kulturo v tržaški občinski upravi Giorgia Rossija udeležil tudi avtor kipa, tržaški kipar Giorgio Delben.

TRST > Po njegovi zamisli bo Ressel zaživel v naravni velikosti in v stoječem položaju, ob njem pa bo stal njegov najbolj znan izum, ladijski vijak. Prve načrte zanj je zasnoval leta 1812, praktični preizkus na čolnu je naredil leta 1920 na Krki pri Kostanjevici, izum pa je patentiral leta 1827 in v Trstu so ga vgradili na ladjo Civitta. Izum ladijskega vijaka je pomenil preobrat v ladjedelništvu, predvsem pa v vojni mornarici in pomorskem prometu nasploh.

Dipiazza: Ressel si zasluži trajni poklon Trsta

Kako je nastala zamisel o kipu, so njegovi pobudniki in avtor opisali na ponedeljkovem srečanju v Novinarskem krožku. Kot so povedali, so pobudo za postavitev kipa Resslu pred leti promovirali člani združenja TriesteBella in krožka Istria, pred dvema letoma je svetniško pobudo o postavitvi kipa tej osebnosti v občinskem svetu predstavil tudi mestni svetnik iz vrst Severne lige Radames Razza, sledil je še nastanek odbora za postavitev spomenika. Za idejo se je nato ogrel tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je na koncu sklenil, da si Ressel kot pomemben izumitelj zasluži trajni poklon Trsta; da njegova prizadevanja na področju ladjedelništva ohranimo v kolektivnem spominu. Občina Trst je izdelavi spomenika namenila 45 tisoč evrov in izdala mnenje o lokaciji postavitve.

Izum ladijskega vijaka je pomenil preobrat v ladjedelništvu, predvsem pa v vojni mornarici in pomorskem prometu nasploh.

Nad lokacijo na tržaškem nabrežju je navdušen avtor spomenika Giorgio Delben, ki je prepričan, da Ressel sodi v prostor tik ob morju, od koder bo lahko pozdravljal prihajajoče ladje.

Maketa Resslovega kipa, ki bo danes dobil svoj prostor na tržaškem nabrežju. Foto: Primorski dnevnik

Občina Trst je izdelavi spomenika namenila 45 tisoč evrov.

340 kilogramov brona

Na ponedeljkovem srečanju je kipar opisal faze nastajanja impozantnega celopostavnega kipa iz brona v naravni velikosti; visok je malo več kot 1,80 metra. Tako se je odločil sam kipar, ki je pri upodobitvi upošteval različne detajle, od telesne drže do mišic na telesu. Leva Resslova roka bo položena na ladijski vijak, ki je umetniku povzročal največ preglavic. Izum bo stal na marmornem podstavku, na katerem bo tabla z osebnimi podatki Josefa Ressla. Skupna teža bronastega kipa bo 340 kilogramov.

Posegel je na vsa področja tehnike

Josef Ressel se je rodil leta 1793 v češkem Chrudimu. Njegov največji in najbolj znani izum je ladijski vijak, vendar pa s tem njegovo delo še zdaleč ni izčrpno, saj bi težko našli panogo tehnike, v kateri ni deloval. Med drugim se je ukvarjal z izboljšavami tal in si zamislil, kako bi egiptovske puščave z namakanjem lahko postale plodne. Kot gozdar je po Sloveniji in Istri uvajal napredno gospodarjenje in si prizadeval za pogozdovanje Krasa. Veliko se je posvečal tudi energetiki in prometu. Posegel je tako rekoč na vsa področja tedanje tehnike, od rudarstva do metalurgije, gradbeništva, agroživilstva in vojne tehnike. Umrl je leta 1857 v Ljubljani.

---