Strokovni izzivi gnojenja v oljčniku

Po starodavnem ljudskem izročilu velja, da ima “sveti Valentin ključ do korenin”, saj se takrat narava prebudi in se lahko pričnejo prva opravila v oljčniku. Gnojenje je prav gotovo poleg rezi prvo opravilo, ki ga mora oljkar izvesti, da bo zagotovil osnovne pogoje za nemoteno rast in razvoj rastlin. V letošnjem letu gnojenje predstavlja še poseben izziv, saj so se, tako kot druge osnovne dobrine, podražila tudi gnojila. Racionalna in učinkovita raba gnojil je pri njihovi aktualni 100-odstotni podražitvi nujna bolj kot kadar koli prej.

Učinke pomanjkanja bora pogosto zamenjujejo s simptomi pomanjkanju kalija, ki, ga oljka v največjih količinah sprejema v času razvoja plodov. Kalij ima izjemno vlogo pri uravnavanju oskrbe z vodo, saj lahko ob manjšem sušnem stresu sodeluje pri zapiranju listnih rež in tako omeji oddajanje vode v ozračje, izboljša absorpcijo vode v rastlino in poveča učinkovitost izrabe vode. Pomembno vlogo ima tudi pri izgradnji ogljikovih hidratov, ki v plodu oljke odražajo pritok primarnih metabolitov fotosinteze (sladkorji, sladkorni alkoholi) iz listja do plodov in služijo kot vir za biosintezo maščobnih kislin, ki se vežejo v triacilglicerole, ki so glavni gradniki maščobe oljčnega olja.

Zreli plodovi oljk tako vsebujejo velike količine kalija, ki ga z obiranjem odvzamemo rastlini in je zato nujno, da vso količino kalija, ki smo jo z nasada odnesli s pridelkom nato tudi nadomestimo. Na pomanjkanje kalija v rastlini pa poleg odvzema hranil s pridelkom vpliva prav gotovo tudi:

Zakonitost, da oljka največ hranil porabi od začetka rasti poganjkov pa do trdenja koščice, je potrebno upoštevati tudi pri dodajanju gnojil prek namakalnega sistema.

>slaba razpoložljivost vode v tleh;

nizek delež glinaste frakcije v tleh;

nizka temperatura tal, ki negativno vpliva na aktivnost korenin, obremenitev dreves ter vsebnost kalija v tleh.

Do pomanjkanje kalija lahko privede tudi interakcija kalcija in magnezija s kalijem v talni raztopini, saj je znano da so si nekatera hranila v nasprotju. Strokovno temu odnosu pravimo antagonizem, kar pomeni, da večja količina nekega hranila, preprečuje prehrano rastline s hranilom, s katerim je v nasprotju. Kalij je tako v nasprotju s kalcijem in magnezijem, kar pomeni, da velika vsebnost kalcija in magnezija zmanjša absorpcijo kalija in obratno. Pripravi gnojilnega načrta je zato poleg založenosti s hranili, sorto, pridelkom in tipom tal, potrebno upoštevati tudi razmerja med hranili v tleh. Pri tem lahko izpostavimo, da na podlagi analiz, opravljenih v okviru Javne službe iz oljkarstva, ugotavljamo, da so oljke v večini slovenskih nasadov primerno oskrbovane s kalijem.

Pomen dušika

Prav tako je tudi v primeru fosforja, čeprav je vsebnost topnega fosforja v pregledanih oljčnikih siromašna do srednja. Vsebnost topnega fosforja v tleh in dostopnost fosforja rastlinam je v veliki meri odvisna od kislosti tal oziroma deleža prostih karbonatov v tleh. Anorganski fosfor se lahko v alkalnih tleh (značilno za oljčnike) pri pH 7 do 9 veže s kalcijevimi kationi v težje dostopen apatit. Pri pH vrednosti med 6 in 7 pa je anorganski fosfor raztopljen v talni raztopini in kot tak dostopen rastlini.

V rastlinskih celicah je fosfor v spojinah z ogljikom, vodikom, kisikom, dušikom in drugimi elementi, ki tvorijo kompleksne organske molekule. Pomembno vlogo ima tudi pri biokemijskih in fizioloških reakcijah v rastlini. V času vegetacijske in reprodukcijske faze rastline poteka tako stalen proces vezanja fosforja v strukture rastlinskih celic. Velika večina rastlin za svoj nemoten razvoj potrebuje veliko več kalija kot fosforja in tako je tudi pri oljki.

Gnojenje s fosforjem in kalijem izvajamo po dokaj izdelanih kriterijih, medtem ko je dinamika sprejema in potreb po dušiku mnogo bolj zapletena. Dušik je poleg fosforja in kalija esencialni element, saj tvori organske spojine v rastlinski celici.

Največ zalog dušika v tleh predstavlja organsko vezani dušik (97 do 98 odstotkov), ki je v vodi netopen in zato v tleh manj mobilen ali nemobilen. Pri razgradnji organskih ostankov oziroma pretvorbi organsko vezanega dušika, ki je v odmrlih rastlinskih in živalskih ostankih, se dušik pretvori v bolj mobilno anorgansko obliko (amonij, nitrit, nitrat) in je kot tak rastlini tudi bolj dostopen. Dušik v obliki nitrata se v nasprotju s fosforjem in kalijem zelo hitro izpira iz tal in lahko v obliki nitratov preide v podtalnico, zato ga je treba dodajati sproti oziroma takrat, ko ga oljka najbolj potrebuje, to je v obdobju intenzivne rasti do trdenja koščice.

V Tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo sadja (MKGP, 2021) je opredeljena največja količina čistega dušika za gnojenje oljk, ki ne sme presegati 90 kg N/ha. V primeru, da nam morebitne analize tal kažejo na manjšo ali večjo potrebo po gnojenju z dušikom, moramo odmerek dušika ustrezno prilagoditi in pri tem obvezno izhajati iz potreb rastlin po hranilih. Vendar naj opozorimo, da so priporočila tujih študij nekoliko drugačna, saj navajajo, da je tudi pri primerni oskrbljenosti rastline z dušikom, ki jo določimo na podlagi foliarnih analiz, potrebno v tradicionalnem oljčnem nasadu, kjer je pridelek oljk na drevo večji kot 25 kg, dodati 0,6 kg dušika na drevo.

Največ hranil je potrebnih do trdenja koščice

Po izkušnjah domače prakse in priporočilih iz tujine, je primerno da v sušnih razmerah, kot smo jim priče tudi letos (januarja in februarja je zapadlo samo 33 mm padavin) dodamo prvi odmerek dušikovih gnojil sočasno s fosforjem in kalijem pred napovedanimi padavinami ob koncu zime, ko se aktivnost korenin poveča. Preostanek dušikovih gnojil pa dodamo mesec dni pred cvetenjem, saj oljka največje količine dušika porabi v času oblikovanja cvetov, oploditve in v prvi fazi razvoja plodov. Zakonitost, da oljka največ hranil porabi od začetka rasti poganjkov pa do trdenja koščice, je potrebno upoštevati tudi pri dodajanju gnojil prek namakalnega sistema, saj bomo, če bomo z namakanjem dodali hranila tik pred cvetenjem, izpustili izjemno pomembno obdobje rasti poganjkov.

Ob zgoraj naštetih elementih so v manjši meri pomembna tudi ostala mikrohranila kot so cink, baker, molibden in mangan.

Poleg organskih in mineralnih gnojil predstavlja pomemben vir hranil v tleh tudi organska snov, ki se z mineralizacijo - pretvorbo s pomočjo mikroorganizmov, pretvori v rastlinam dostopna hranila. V kmetijskih tleh je vsebnost organske snovi zaradi iznosa pridelka in rastlinskih ostankov nekoliko nižja v primerjavi z naravnimi tlemi. Zaradi tega in zaradi velikega pomena in ugodnega vpliva, ki ga ima organska snov na življenje v tleh, mikrobiološko aktivnost tal, strukturo tal ter zračno-vodni režim v tleh, je nujno potrebno, da organsko snov v kmetijskih tleh ohranjamo in obnavljamo.

Rez zahteva veliko znanja

Še večji izziv za oljkarje še vedno ostaja rez, saj le ta zahteva največ znanja. Zavedati se moramo, da je čas rezi sorazmerno kratek, hkrati pa primanjkuje strokovno usposobljenih delavcev za rez. Na terenu je mogoče opaziti številne prakse rezi, ki za oljko niso vedno primerne. Neizpodbitno dejstvo je, da moramo pri oljki zagotoviti čim boljšo osvetljenost in prezračenost krošnje ob hkratnem zagotavljanju čim večjega števila oljčnih listov (listno površino), ki so tovarna surovin za produkcijo oljčnega olja v plodovih. V listih namreč poteka fotosinteza, pri kateri nastanejo produkti, ki se v plodovih oljke porabijo za tvorbo oljčnega olja. Tvorba oljčnega olja kot tudi rez pa je v veliki meri odvisna tudi od sortimenta in rastnih pogojev v katerih uspevajo naše oljke. Več o rezi pa bodo na 4. Hlajevih dnevi, ki bodo potekali med 30. marcem in 2. aprilom spregovorili, domači in tuji strokovnjaki.

Dr. Maja Podgornik, Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper

---