Vse več je odvzemov otrok iz družin, v centru Planina potrebujejo prostor

Čeprav število vlog za sprejem v Strokovni center Planina trenutno ne narašča, pa so že zdaj vse zmogljivosti centra zasedene. Vse več je odvzemov otrok iz družin. Ravnateljica Leonida Zalokar, ki je za inovativne pristope na področju dela z otroki in mladostniki z najhujšimi vedenjskimi motnjami nedavno prejela priznanje Evropskega združenja za kakovostne raziskave, pa ob tem opozarja, da se bodo v vzgojnih zavodih s posledicami epidemije soočili šele v prihodnjih letih.

Da je delo Strokovnega centra Planina prepoznano in cenjeno tudi 
v tujini, dokazuje priznanje, ki ga je Leonidi Zalokar decembra lani 
v Dubaju podelilo Evropsko združenje za kakovostne raziskave.   Foto: Katja Kirn Vodopivec
Da je delo Strokovnega centra Planina prepoznano in cenjeno tudi v tujini, dokazuje priznanje, ki ga je Leonidi Zalokar decembra lani v Dubaju podelilo Evropsko združenje za kakovostne raziskave.  Foto: Katja Kirn Vodopivec

PLANINA > Težav s pomanjkanjem kadra zaradi okužb ali karanten v Strokovnem centru Planina nimajo, saj delo v zavodu ne sme obstati. “Vsi zaposleni smo navajeni, da smo v službi 24 ur na dan, če je to potrebno. Občasno seveda prihaja do kadrovskega primanjkljaja, vendar ni nikomur problem vskočiti in pomagati, tudi na račun tega, da si brez odmora in delaš cel dan,” o trenutnih razmerah pravi ravnateljica centra Leonida Zalokar.

Tudi zato že ves čas kadrujejo tako, da so pravi ljudje na pravem mestu. “Kar je sicer mukotrpno delo, saj jih veliko pride in odide, ko ugotovijo, da to delo ni zanje. Vsakemu kandidatu zato že na razgovoru za službo povem, kakšni so pri nas posebni pogoji dela. Ti zahtevajo predvsem sposobnost timskega dela, prevzemanja odgovornosti, prilagodljivost in druge človeške kvalitete, ki jih ti otroci potrebujejo. Sama formalna izobrazba ne pomeni nič, če ne izpolnjuješ teh pogojev in nisi človek z veliko začetnico,” pravi.

Leonida Zalokar

ravnateljica Strokovnega centra Planina

“Mi smo tu zato, da tudi staršem postavimo meje, do kod segajo njihove pravice, kaj je še dopustno in kaj ni.”

Zelo zaželena lastnost v sedanjem času je tudi hitro prilagajanje spremembam. “Mi vpliva na virus nimamo. Tukaj je, med nami, če hočemo ali ne. Vpliv pa imamo na to, kakšen pomen mu bomo dali, kako se bomo vedli in reagirali,” razmišlja o razmerah, ki so v marsičem vplivale tudi na življenje otrok in mladih. “Otroci in mladostniki so izjemno dovzetni za reakcije odraslih. Zato je ključno, kako mi dojemamo nošenje mask, kakšen odnos imamo do cepljenja, saj se otroci zgledujejo po nas,” poudarja Zalokarjeva.

Širili bodo zmogljivosti

Trenutno je v Planini ter v dislociranih bivalnih enotah v Postojni in Kopru nastanjenih 45 otrok. Zmogljivosti pa kmalu ne bodo več zadoščale, zato ravnateljica napoveduje širitev kapacitet in okrepitev mobilne službe.

V Planini napovedujejo širitev nastanitvenih kapacitet in okrepitev mobilne službe. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Z novim zakonom o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju, ki je stopil v veljavo konec lanskega leta, z njim pa je država ustanovila tri strokovne centre za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih, se je namreč Vzgojni zavod Planina preoblikoval v Strokovni center Planina, ki pokriva tri regije: Primorsko-notranjsko, Goriško in Obalno-kraško.

Pasti permisivne vzgoje

V Planini obravnavajo otroke z različnimi oblikami in stopnjami motenj, od blagih vedenjskih do hudih osebnostnih motenj. Po podatkih raziskave o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v Sloveniji iz leta 2018 se je število čustvenih in vedenjskih težav med leti 2008 in 2015 povečalo za 71 odstotkov, v istem obdobju pa se je za polovico povečalo tudi predpisovanje receptov. “To je trend po vsem svetu. Vsaka stroka na to gleda s svojega vidika, sama pa trdim, da je največja napaka, katere posledice bomo čutili še dolgo, uvedba permisivne vzgoje, ki je otroka postavila v vlogo odločevalca in enakovrednega sogovornika, ko za to še ni zrel,” podatke iz raziskave komentira Zalokarjeva.

V centru so imeli v preteklosti precej težav tudi s starši otrok. “Bili smo deležni groženj in napadov. Grozili so nam tudi že z bombo. Toda to te ne sme ustaviti, da ne bi stal za svojimi odločitvami in zastopal stališč, vrednot in tistega, za kar strokovni tim oceni, da je za otroka dobro. Mi smo tu zato, da tudi staršem postavimo meje, do kod segajo njihove pravice, kaj je še dopustno in kaj ni.”

Več odvzemov otrok iz družin

V Planini sicer v zadnjem obdobju ne zaznavajo posebnega porasta nasilnega vedenja in drugih vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih. “Če sodim po številu vlog za sprejem v center, velikega odstopanja oziroma porasta ni. Sicer pa imamo že ves čas čakalno vrsto, saj so vse zmogljivosti zasedene. Čeprav presegamo normative, otroke še vedno sprejemamo,” pravi ravnateljica in dodaja, da se bodo v centru s posledicami epidemije, kot so povečano družinsko in medvrstniško nasilje ter razne oblike odvisnosti, na katere opozarjajo pedopsihiatri, centri za socialno delo in drugi strokovnjaki, najverjetneje soočili šele v prihodnje.

Že zdaj pa opažajo precejšen porast odvzemov otrok iz družin. To povezujejo tudi s spremembo družinskega zakonika, ki je pristojnosti centrov za socialno delo prenesel na sodišča. “Prepričana sem, da je to tudi posledica tega, da si nekateri centri za socialno delo niso upali poseči v družino, ker se bojijo agresivnih odzivov staršev. Nasilneži običajno z ustrahovanjem zmagujejo pri uveljavljanju svojih zahtev, tudi na šolah. Na ta način nastaja velika škoda,” še ugotavlja.

Orali so ledino

Zalokarjeva že vrsto let sodeluje in je tudi članica številnih evropskih in ameriških strokovnih združenj, saj v Sloveniji, kot opozarja, strokovnih programov za delo z otroki z najhujšimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami ni oziroma jih razvijajo prav v Planini.

“Za najhujše oblike vedenjskih motenj otrok in mladostnikov, kjer je prisotna popolna odsotnost čustvovanja, empatije in vesti, v slovenskem prostoru ni bilo sogovornika. Ko sem raziskovala pojavne oblike motenj, sem ugotovila, da se s to populacijo otrok, ki predstavlja enega do tri odstotke vseh vedenjsko motenih otrok, kar je nekaj tisoč v Sloveniji, ne ukvarja nihče.”

Prav zato je bilo nujno povezovanje s tujimi strokovnimi organizacijami in izobraževanje na področju tujih terapevtskih praks, ki jih je Zalokarjeva uspešno prenesla v delo z mladimi v Planini.


Najbolj brano