Bo Mašun zelena butična destinacija?

V Družbi Slovenski državni gozdovi želijo priljubljeno rekreacijsko-turistično točko Mašun razviti v zeleno butično destinacijo, ki bi obiskovalcem ponudila raznolika in aktivna doživetja v osrčju Snežniških gozdov. Da bi bilo še pred tem potrebno posodobiti tudi zastarelo in pomanjkljivo infrastrukturo, pa medtem opozarja dolgoletni najemnik gostišča Mitja Bolčina.

MAŠUN > Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki z območjem Mašuna gospodari od sredine leta 2016, je objavila povabilo k natečaju za izbiro urbanistične, krajinske in arhitekturne rešitve za projekt Kompleks Mašun, na podlagi katere namerava izdelati strategijo razvoja in trženja Mašuna kot rekreacijsko-turistične destinacije in obenem osrednje točke za promocijo slovenske gozdarske šole.

Iščejo nove vsebine

Nove vsebine naj bi temeljile na turistični ter izobraževalno-raziskovalni dejavnosti, predvsem o gozdovih, gozdarstvu, živalskem svetu, naravovarstvu ter na naravi prijazni rekreaciji, ki jo ponuja okolica Mašuna, kot so pohodništvo, kolesarjenje, tek na smučeh, vodeni sprehodi v naravi in ogledovanje medvedov v naravnem okolju, pojasnjujejo v družbi. Z najboljšo rešitvijo, ki jo bo ponudil natečaj, bodo določili vsebino 14 objektom in lokacijam na približno sedmih hektarjih ožjega območja Mašuna.

Mitja Bolčina

najemnik Gostišča Mašun

“Če ne bi bili že 30 let na Mašunu z dušo in telesom, bi že zdavnaj odšli, Mašun pa bi postal še en kraj, prepuščen zobu časa.”

“SiDG z ohranjanjem objektov na Mašunu skrbi za kulturno dediščino v gozdnem prostoru in spodbujanje socialnih funkcij gozda, namen javnega natečaja pa je iskanje idejnih rešitev za boljšo izrabo tega območja,” še pojasnjujejo. Kot pravijo, trenutno še ne morejo govoriti o morebitnih najemnikih in investitorjih, saj želijo najprej preučiti projektne naloge, ki jih bodo prejeli.

Mašun z okolico je razglašen za gozd s posebnim pomenom in krajinski park, območje pa v celoti sodi v Naturo 2000, zato krčitve gozdov in pozidava travnikov na tem območju niso dopustne, poudarjajo. “Načrti upoštevajo trenutno veljavne občinske prostorske akte (OPN), predlagane rešitve pa morajo biti usklajene tudi z gozdnogospodarskimi načrti za to območje,” dodajajo.

Slovenski državni gozdovi

“SiDG z ohranjanjem objektov na Mašunu skrbi za kulturno dediščino v gozdnem prostoru in spodbujanje socialnih funkcij gozda, namen javnega natečaja pa je iskanje idejnih rešitev za boljšo izrabo tega območja.”

Gostišču bi radi dodali bazen, savno in fitnes

Medtem pa si dolgoletni najemnik gostišča na Mašunu Mitja Bolčina, ki je s SiDG prav v teh dneh podpisal novo 10-letno najemno pogodbo, želi z dodatno ponudbo predvsem podaljšati čas bivanja gostov na Mašunu. “Lani so nas reševali predvsem turistični boni. Italijanskih gostov ni bilo. Zdaj imamo odprto ob vikendih, med tednom le za najavljene skupine. Težava je v tem, ker pozimi in v slabem vremenu gostom nimamo kaj ponuditi,” pravi Bolčina, ki si zato želi gostišče s 13 sobami razširiti, da bi lahko sprejeli do 60 gostov, v njem pa urediti še manjši masažni bazen, savno in fitnes.

Kot pravi, bi bilo prostor za piknike smiselno urediti v manjši kamp, na smučišču pa postaviti manjši adrenalinski park. “V dolini pod grajskima stolpičema bi lahko uredili manjše smučišče s tekočim trakom za učenje smučanja, manjši poligon za učenje teka na smučeh in sankališče, pred 'dolgo hišo' pa drsališče,” svojo vizijo razvoja Mašuna opiše Bolčina, ob tem pa opozarja, da bi bilo še pred vlaganji treba urediti infrastrukturo; oskrbo z vodo, internetno povezavo, cesto in javno razsvetljavo. “Če v naslednjih dneh ne bo dežja, bom moral sesti v traktor in s cisterno pripeljati vodo iz Koritnic,” pravi.

“Če ne bi bili že 30 let na Mašunu z dušo in telesom, bi že zdavnaj odšli, Mašun pa bi postal še en kraj, prepuščen zobu časa,” je neposreden. Na SiDG odgovarjajo, da za zdaj načrtujejo prenovo nizkonapetostnega električnega omrežja in priključkov iz obstoječega vodnega zbiralnika do objektov.

---