Pri nizki plači manjša dohodnina ne bo naredila čudeža v denarnici

Državni zbor mora še decembra potrditi spremembe zakona o dohodnini, da bi se že z novim letom prvič povišala splošna olajšava in bi se vsem zaposlenim v Sloveniji povečali neto prihodki. Delavci z nizkimi plačami od tega ne bodo imeli veliko, svarijo nasprotniki te in drugih dohodninskih razbremenitev, ki jih predlaga vlada. Bo pa veliko izgubil državni proračun, opozarjajo.

LJUBLJANA > Če bodo poslanci sredi decembra potrdili vladni predlog novele zakona o dohodnini, se bo splošna olajšava v začetku leta 2022 dvignila s sedanjih 3500 na 4500 evrov. Do leta 2025 se bo postopoma povišala na 7500 evrov.

Višja kupna moč

To pomeni, da bodo vsi zaposleni v Sloveniji dobili višje neto plače. Delavec z minimalno plačo, denimo, bi leta 2022 dobil 160 evrov več, delavec s povprečno plačo 260 evrov več, tisti s trikratnikom povprečne plače pa 330 evrov več. Do leta 2025 se bodo te številke zvišale od 640 do 1320 evrov.

Andrej Šircelj

minister za finance

“S tem, da se zmanjšuje obdavčitev tistega dela dohodka, ki je nujen za življenje, se povečuje solidarnost.”

Za najpremožnejši sloj bi se znižala tudi davčna stopnja v petem dohodninskem razredu; s 50 na 45 odstotkov. Minister za finance Andrej Šircelj je včeraj na odboru za finance o tem povedal, da je “problematično” nekomu vzeti polovico prisluženega prihodka. Postopno poviševanje osebne olajšave na 7500 evrov pa je utemeljeval kot socialni in moralni ukrep. “S tem, da se zmanjšuje obdavčitev tistega dela dohodka, ki je nujen za življenje, se povečuje solidarnost.”

Cilj dohodninske reforme je povečati kupno moč prebivalstva, zlasti najproduktivnejšega kadra, ter povečati konkurenčnost gospodarstva. Med davčnimi spremembami, ki jih predlaga vlada in podpira koalicija, so tudi davčna razbremenitve nagrad in bonitet (neobdavčena bi bila lahko nagrada do višine delavčeve plače in ne več le do povprečne plače v Sloveniji). S 27,5 na 25 odstotkov bi se znižala stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala (obresti, dividende, dobički), s 27,5 na 15 odstotkov pa stopnja dohodnine iz dohodka od oddajanja premoženja v najem.

Ugodnejši izračuni

Proračunski prihodki bi se zmanjšali, a si v koaliciji s tem ne delajo skrbi, saj verjamejo, da bodo razbremenitve poganjale potrošnjo in gospodarstvo. “Ker se bo zmanjšala obdavčitev na najemna stanovanja, bo manj sive ekonomije in bo več stanovanj dostopnih mladim,” je eno od pričakovanih posledic izpostavila Elena Zavadlav Ušaj (SDS). Ob tem verjame, da bo prišlo do znižanja najemnin.

260
evrov več bi v letu 2022 dobil delavec s povprečno plačo,
1000
evrov več pa bi ta delavec dobil v letu 2025

Šircelj je včeraj predstavil tudi nove izračune finančnih posledic dohodninskih sprememb. Izračuni temeljijo na ugodnih jesenskih napovedih gospodarskih gibanj in kažejo, da se bodo prihodki v proračun zaradi načrtovanih ukrepov v letu 2022 znižali za 150 milijonov evrov in ne za 250 milijonov, kot so predvidevali spomladi. V letu 2023 pa bo izpad prihodkov 133 milijonov in ne 224 milijonov.

Manj denarja v proračunu, slabše javne storitve?

Opozicije ti argumenti ne prepričajo. “V tem trenutku, ko je kasa prazna, je tak predlog zakona nedostojen,” je menil Marko Bandelli (SAB). V opoziciji se opirajo na prvotne izračune izgub v državni blagajni, po katerih bi po koncu prehodnega obdobja državni proračun letno beležil 800 milijonov evrov manj prihodkov.

Predlagani zakon o dohodnini izčrpava javne finance ter povečuje neenakost in revščino, je prepričan Luka Mesec (Levica), ki vladi očita, da potiska denar v roke najbolje plačanemu delu prebivalstva. “Menedžerski sloj,” bo po njegovem poleg dohodninske olajšave profitiral še z ukinitvijo najvišjega dohodninskega razreda, dohodninsko razbremenitvijo nagrad, razbremenitvijo za električna vozila ter nižjo dohodnino za oddajanje v najem, saj ima ta sloj premoženje, ki ga lahko oddaja.

Marko Bandelli
poslanec SAB
“V tem trenutku, ko je kasa prazna, je tak predlog zakona nedostojen.”

V opoziciji jih skrbi, da bo zaradi pomanjkanje denarja v javni blagajni prišlo do krnjenja javnih storitev in da bo država luknjo čez kakšno leto krpala z varčevanjem po zgledu Zujfa. Opozarjajo tudi pred zmanjšanjem prihodkov za občine, saj tem pripada 54 odstotkov vse pobrane dohodnine.

Enaka opozorila kot opozicija imajo tudi sindikati, medtem ko so vsa večja delodajalska združenja vladno in koalicijsko namero za dohodninske spremembe podprla.

---