Zakaj je letos tako pogost puščavski dež?

V avtopralnicah imajo to poletje najbrž več dela, ker po dežju, avtomobile prekrivajo okraste pike. Police oken, vrtne stole, tudi tla v hiši, prekriva prah podobne barve. Prihaja iz Sahare, Slovenijo navadno doseže tu pa tam. Toda letos od konca junija dobivamo pošiljko za pošiljko. Za včeraj je bila sicer napovedana prekinitev, ni pa nujno, da peščenega ozračja ne bo več.

SLOVENIJA > Tako imenovani peščeni dež ni v Sloveniji nobena posebnost, ampak to poletje je praktično vsak dež takšen. A drobni pesek se ne skriva v oblakih, temveč je z njim zasičen naš zrak. Vodja sektorja za kakovost zraka pri agenciji za okolje Tanja Koleša pritrjuje, da smo letos priče izrednemu pojavu, sama podobnega ne pomni. In pojasnjuje: “Navadno smo prah dobival dvakrat, trikrat na leto, zdaj se zdi, da nam ga zrak nosi neprestano od 20. junija dalje, enkrat več, drugič manj.” S tem imajo več izkušenj v Španiji, a letos prah čez jug Italije nosi k nam. Trenutno je zaprašenosti več na Primorskem in na jugu države.

Kot pravi meteorolog Branko Gregorčič, gre take razmere pripisati “pogostim močnim zračnim tokovom južne do jugozahodne smeri, ki so ponavadi nekoliko bolj značilni za hladno polovico leta.” Nad Britanskim otočjem, Francijo, Španijo se letos pogosto dogajajo prodori hladnega atlantskega zraka s severa, posledično pa iznad območja Alžirije proti osrednjemu in severnemu Sredozemlju z vetrovi južnih smeri priteka zrak iznad puščav.

Tanja Koleša

Agencija za okolje

“Navadno smo prah dobivali dvakrat, trikrat na leto, zdaj se zdi, da nam ga zrak nosi neprestano.”

Prah ni v dežju, ampak je v zraku

Pristnost drobnega peska se, če ne prej, opazi po “peščenem” dežju, ki zapaca avtomobile. “Zmotno je prepričanje, da naliv pesek spere stran,” omenja Koleša. Spere ga iz zraka, a ne s površin. In čeprav so po močnem dežju avti manj umazani, ta voda ni čista.

Prav tako ne velja, da nadlogo s seboj prinašajo oblaki. “Prah je pomešan z zračno maso, ki k nam prihaja iz severne Afrike,” razlaga Koleša in pravi tudi, da se ne giblje le v višjih plasteh atmosfere, ampak “po vsej vertikali,” kot se izrazi sogovornica, od tal navzgor. Zaprašenost je tudi vidna neposredno: nebo ni modro, ampak sivkasto. In ker se ti delci odlagajo na tla, so opazni na okenskih policah, vrtnem pohištvu, na avtomobilih, zaidejo tudi v stanovanja.

Dobre strani peska

Drobni pesek v zraku ima tudi pozitivne učinke. Nosi hranila za rastline in ko je v zraku, se koncentracije ozona pri tleh znižajo. Delci namreč odbijajo žarke, ki so pogoj za tvorbo ozona.

V četrtek in petek je bilo ozračje pri nas s tega vidika čistejše, v soboto je prišla nova pošiljka. “Ampak jo bo spral dež, ker prihaja tudi fronta z zahoda,” nam je v četrtek povedala sogovornica. Včeraj je namreč nekaj atlantskega zraka doseglo tudi Slovenijo, puščavskega prahu v ozračju meteorologi vsaj kakšen teden dni ne pričakujejo. Kaj bo kasneje, ni mogoče zanesljivo napovedati, kot se tudi napovedi za nedeljo niso uresničile v celoti. Na Primorskem je namreč komaj kaj deževalo.

Manj nevaren od saj, a je bolje, če ga ni

Puščavski prah je manj škodljiv za zdravje, kot so saje, ki jih je ozračje pri tleh polno pozimi. “Pa vendar je to prah, ki se nabira v pljučih in lahko draži. Nima pa primešanih recimo policikličnih aromatskih ogljikovodikov - PAH - in drugih snovi, kot so v drugih emisijah. Ni tako škodljiv, blagodejen pa tudi ni,” je Koleša povedala o vplivih letos posebej pogostega pojava na zdravje.

Ob najbolj gosti pošiljki konec junija so bila dana opozorila, da je zrak onesnažen, zdaj pa te stopnje niso tako visoke. Napoved koncentracij je mogoče spremljati na spletni strani atmosphere.copernicus.eu.

Ker je ta prah razmeroma velik, poviša vsebnost delcev PM10 v zraku, ne pa tudi znatno drobnejših PM2,5, ki preko dihal in obtočil najlažje prodrejo v telo.

---