Nasadi so žejni, Vogršček pa suh

Zagotovila, da bo kljub skorajšnji izpraznitvi umetnega jezera na Vogrščku vselej dovolj vode za namakanje sadovnjakov in njiv na spodnjem Vipavskem, so padla v vodo. Zdaj kmetijsko ministrstvo išče zasilne rešitve. Ampak kaj bo, če bo suša trajala? In mar se res ni dalo po deževni pomladi zadržati več vode za “hude čase”?

Dela na pregradi ponujajo redek pogled na dolino, kakršna je bila, 
preden je nastal zadrževalnik na potoku Vogršček.  Foto: Aleš Srnovršnik
Dela na pregradi ponujajo redek pogled na dolino, kakršna je bila, preden je nastal zadrževalnik na potoku Vogršček.  Foto: Aleš Srnovršnik

VOGRSKO > Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki upravlja namakalni sistem Vogršček, je pred dobrim tednom dni na svojem spletišču obelodanil, da prekinja dodajanje vode v namakalno omrežje na črpališču Renče ter polnjenjem vodohrana Šempas. Uporabnike je obvestil, da bo motena dobava vode za namakanje na dobršnem delu sistema, razlog pa je, da je gladina vode v namakalnem zadrževalniku na Vogrščku prenizka. Nižja, kot je bilo dogovorjeno, da bo ostala kljub gradbenim delom na pregradi zajetja, ki jo vendarle obnavljajo. Kmetje na spodnjem Vipavskem so zato povsem upravičeno skočili na noge ...

Koruza in trte v teh dneh najbolj trpijo sušo. Zaskrbljeni so tudi zelenjadarji. (foto: Leo Caharija)

Mar res ni šlo drugače?

V direkciji za vode so na naše vprašanje, ali se del na pregradi zadrževalnika res ni dalo prilagoditi tako, da bi se ob deževni pomladi nabralo dovolj vode za namakanje ob suši, odgovorili, da sanacija v največji možni meri ohranja količino vode na koti, ki omogoča namakanje. To je odvisno od količine padavin, a ker “v zadnjih treh tednih beležimo rekordno trajajoči vročinski val in daljše sušno obdobje, je namakanje zaradi nizkega vodostaja iz same akumulacije oteženo.” Dodali so, da so pravi čas začeli dvigovati gladino vode v akumulaciji, ki je pred sušo presegala koto 81 metrov, dovolj za normalno namakanje. A ker suša traja, je gladina padla, trajanja suše pa ni bilo mogoče predvideti. “Direkcija za vode si prizadeva čim bolj pomagati prizadetim v teh izrednih razmerah, najbolj bi pa pomagalo obilo padavin,” so dodali.

Okrepili naj bi črpanje vode iz Vipave

“Sadovnjake še zmoremo kapljično namakati, ampak to je bolj za preživetje, da bodo drevesa naredila nastavke za prihodnje leto. Če bi bilo na njih sadje, bi se posušilo,” pravi Mitja Majcen, gospodar na sadjarski kmetiji v Mirnu. Poudarja, da se večina njiv in nasadov namaka s pršilci vode, ti pa ne zmorejo delovati: “Koruza bo šla po zlu, gre za hektarje in hektarje, ki jih ni mogoče zalivati, prav tako ne vinogradov.”

Če vode ni, je ogroženo tako rekoč vse kmetijstvo na ravnicah in gričih od Dornberka do Šempetra in od Oseka do Mirna, je še rekel Majcen, ki se je skupaj z drugimi kmeti včeraj udeležil posveta o reševanju akutnega problema. Suša je in namakanja iz Vogrščka skoraj ni, čeprav so uporabniki dobivali zagotovila, da voda bo - navkljub skorajšnji izpraznitvi zadrževalnika, ki jo zahteva obnova pregrade.

Vodo za namakanje bi lahko zagotavljali s prečrpavanjem vode iz severnega dela akumulacije. (foto: Aleš Srnovršnik)

Srečanje je sklical državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Anton Harej, ki je tako strnil sklepe: “Rešitvi sta dve. Prva je, da izboljšamo sistem črpanja vode iz Vipave, pri čemer bomo dnevno preverjali, kako se bo obneslo v praksi. Hkrati pa pričakujemo, da nam ministrstvo za okolje takoj dovoli v glavni del zadrževalnika prečrpati vodo iz ločenega bazena na severu zajezitve in dvigniti gladino z zdajšnje kote 77,8 spet na koto 80 (metrov nad gladino morja, op.a.). Zadoščalo bi črpati dvakrat ne teden.”

Tudi več discipline ...

Na ministrstvu ob tem računajo tudi na prispevek dotoka vode iz potoka. In po mnenju Hareja bi bilo dobrodošlo začasno ustaviti odtekanje vode pod pregrado za vzdrževane minimalnega pretoka vode v strugi Vogrščka do izliva v Vipavo. Nenazadnje so tudi struge drugih potokov suhe, meni.

In kot zadnja sta tu red in disciplina. Vodo je po ocenah Hareja treba v prvi vrsti zagotoviti desetim večjim kmetom na tem območju, ki od pridelave hrane živijo. Zraven je 100 manjših pridelovalcev, tudi oni imajo v teh izrednih razmerah prednost. Tisti, ki namakalni sistem uporabljajo za zalivanje vrtov in zgolj za svoje potrebe, pa bi se po oceni Hareja lahko nekako “zadržali” ali se znašli kako drugače: “Mi bomo dali vse od sebe, da voda bo v omrežju, a če jo bomo trošili za karkoli, je ne bo za vse.” Pa to ne bo trajalo dolgo in prihodnje leto naj bi bilo, tudi če bo suša, vse drugače. Pregrado zadrževalnika naj ni namreč gradbinci popravili do marca 2022.


Komentar novinarja

Ambrož Sardoč

Vsi vodni bogovi ... pomagajte

Številna ljudstva po svetu poznajo molitev za dež in priprošnje božanstvom padavin. Stare civilizacije so to sploh poznale. Če ima Google prav, je v takratnem Egiptu dež nosila Tefnut, pri Majih ga je dajal Chaac in Baal je bil semitski bog, “zadolžen” tudi za dež. Vsi so imeli za verujoče vanje velik pomen, saj brez dežja ni vode in torej ne življenja. Ampak da ne bi bile odvisne zgolj od muhastih božanstev, so si že starodavne civilizacije omislile sisteme preskrbo z vodo. Sploh v neugodnih ...

Preberi več

Najbolj brano