Bolezen in posledice
Dihamo. Končno dihamo. Na aperitivu s prijatelji v Gorici, na kavi na tržaškem Velikem trgu, na kosilu s sorodniki v Dutovljah. Dihamo na poti v službo in domov, končno brez palčk v nosu in pričakovanja sms sporočil. Ter predvsem brez hromeče, grozeče tesnobe, tako podobne tisti iz svinčenih časov.
Bolezen je, za zdaj, minila. Ampak tako kot na posameznikovem telesu tudi na družbenem tkivu dolgotrajna okužba pušča posledice. Epidemiološka kriza je morda res okrepila našo željo po svobodnem gibanju in nas opomnila na to, da civilizacijske pridobitve, ki sta jih prinesli širitvi Evropske unije in Schengenskega območja, niso samoumevne, ampak je na površje naplavila tudi kar nekaj starih zamer in jeze ter na nekaterih področjih poglobila nezaupanje. S tem se bo treba soočiti.
Bodo vodstvo EU in države članice sposobni poiskati kreativne rešitve, ki bodo branile obmejne pokrajin ?
Pa tudi z vprašanjem, kaj bomo naredili, da se bolezen v taki obliki ne bo ponovila. Celo leto smo se soočali z absurdnostjo meje. Marca, denimo, je bila slovenska stran Trga Evrope v Novi Gorici črna, italijanska stran pa rumena. Ravno ko so se otroci v Ankaranu vrnili v šole, so tisti v Miljah morali ostati doma. Z zahtevami po testiranju, s fizičnim in administrativnim zapiranjem mejnih prehodov ter drugimi neživljenjskimi ukrepi sta vladi v Rimu in Ljubljani, kljub nenehnim opozorilom lokalne politike, vedno znova dokazovali svoje popolno nerazumevanje vsakdanje resničnosti obmejnih pokrajin. In to ni bila ter ni le težava slovenske in italijanske prestolnice. Meje so se z virusom širile po vsej Evropi in povzročale majhna opustošenja v življenjih ljudi, ki so se navadili svobodno premikati. Ki so se navadili dihati.
Pravijo, da je epidemija koronavirusne bolezni preizkus naše solidarnosti in človečnosti, podjetnosti, naše sposobnosti prilagajanja in vzdržnosti. Med drugim je tudi preizkus verodostojnosti in moči evropskega povezovanja. Bodo vodstvo EU in države članice sposobni poiskati kreativne, delujoče rešitve, ki bodo branile prebivalce obmejnih pokrajin pred novimi katastrofami? Morda bo kakšen odgovor dala velikopotezno zastavljena konferenca o prihodnosti Evrope. Med ključnimi vsebinami slovenskega predsedovanja svetu EU, ki jih je vlada potrdila v sredo, beseda “meja” ni niti omenjena.