Škerlič: Parkirišče pod Belvederjem bi ukinili in dostop omogočili z vzpenjačo

Še pred iztekom lanskega leta so za novega petletnega direktorja Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte imenovali dotedanjega direktorja Iztoka Škerliča, ki pravi, da so v zadnjih štirih letih znatno povečali črpanje evropskega denarja - za projekte so zbrali 7, 4 milijona evrov. Snujejo tudi Belvederske terase in Center odličnosti za usposabljanje potapljačev in pomorskih reševalcev.

IZOLA > Z nekaterimi projekti, vrednimi 3,6 milijona, na evropskih razpisih doslej niso bili uspešni, vendar ta zavod občine ne stane veliko; za njegovo delovanje nameni 30.000 evrov letno, saj 85 odstotkov povračila za stroške za obratovanje in štiri plače še vedno dobivajo od Evropske komisije. “107.000 evrov za plače in približno toliko za druge stroške, tudi za pripravo in izvajanje projektov, saj smo lani porabili 250.000 evrov,” pojasnjuje Iztok Škerlič.

Ta javni zavod je občini že pomagal komunalno opremiti vzhodni del mestne industrije in ji priskrbel 800.000 evrov. Po prodaji opremljenih zemljišč je iztržila 2,5 milijona. Komunali ponujajo roko pri obnovi ribiške infrastrukture, za kar so jim v EU odobrili dva od 2,4 milijona potrebnega denarja.

Iztok Škerlič, direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte

“Hotela za servisne storitve za glamping in celoletni turizem pa ne bi umestili na klif po vzoru Bernardina, čeprav ga prostorski akt omogoča, ampak bi ob morju ohranili 50-metrski prosti pas in hotel vkopali bliže slemenski cesti.”

Omenjate tudi ureditev suhih zadrževalnikov, s katerimi bo občina preprečila ponovitev poplav iz jeseni 2017.

“Vrednost naložbe je 1,4 milijona, evropsko sofinaciranje znaša 815.000 evrov. Zadrževalnika Morer 1 in 2 bo občina uredila med Parencano in Petrolovima bencinskima servisoma, največji bo na hudourniku Rikorvo v vinogradu Vinakopra, na že urejenem zadrževalniku pri nekdanjem Mehanu oziroma krožišču pa je občina predvidela manjšo regulacijo. Če bodo sklepe o dodelitvi denarja izdali letos, se nadejamo, da bomo protipoplavno zaščito izpeljali do leta 2022.”

“Center bo imel 30 do 40 metrov globok bazen ter simulaciji podvodnih kraških jam in reševanja na morju, ki ju potrebujejo potapljači in reševalci, pristojni za varnost na vodah.”

Pod Belvederjem načrtujete izposojo kajakov in supov, ureditev opazovalnic vodnih ptic in prostora za piknik. Ali na obrobju Krajinskega parka Strunjan res snujete tudi ureditev glampinga?

“Projekt Belvederske terase predvideva javni dostop do kopališča, didaktične programe in garažno hišo ob vstopu v krajinski park na območju avtobusnega postajališča v bližini belvederske ceste. Parkirišče pod Belvederjem bi ukinili in dostop omogočili z vzpenjačo, s katero bi obiskovalce preusmerili stran od klifa, na zgornje sprehajalne poti proti Strunjanu in Piranu.

Glamping je ena od možnosti, ki smo jih z Javnim zavodom krajinski park Strunjan in mednarodnimi javnimi institucijami obdelali v okviru projekta za Centralno evropski ekološki trajnostni turizem (Interregov program, op. a.). Na glamurozno kampiranje prisegajo ljubitelji narave, ki cenijo tudi lokalno hrano. S takšnim kampom bi ustvarili prehodno območje med intenzivnim turizmom v Simonovem zalivu in zavarovanim krajinskim parkom, s tem bi onemogočili nenadzorovano vstopanje v park. Hotela za servisne storitve za glamping in celoletni turizem pa ne bi umestili na klif po vzoru Bernardina, čeprav ga prostorski akt omogoča, ampak bi ob morju ohranili 50-metrski prosti pas in hotel vkopali bliže slemenski cesti.”

Ste o hotelu in glampingu lahko bolj konkretni?

“Podoben terasast hotel so nedavno zgradili v Rovinju. Menimo, da bi občina potrebna zemljišča oddala, ne prodala, da ne bi - podobno kot druga zemljišča ob morju - končala v slabi banki, ali pa bi na njih podelila 30-letno stavbno pravico. Javni program bi po naši oceni stal štiri milijone in bi bil v domeni občine, 50 do 80 odstotkov denarja bi črpala iz evropskih virov za novo obdobje 2021-2027. Glamping in vkopan hotel bi uredil zasebni investitor za približno 11 milijonov evrov in tudi za glamping bi dobil evropsko podporo, saj je to v Evropi 'zelena infrastruktura', ki jo celo uvrščajo k ukrepom za okrevanje po covidu-19.”

Na deteljici na Rudi bi skopali globok bazen za trening potapljačev iz vrst policistov, vojakov, pripadnikov civilne zaščite ...

“Zamisel, da bi črpali denar iz evropskega obrambnega oziroma Nato proračuna, se nam je porodila pred tremi leti, ko je občina gostovala na Dnevih evropskih mest in regij v Bruslju. Junija lani smo pripravili posvet za vzpostavitev Centra odličnosti za usposabljanje potapljačev in pomorskih reševalcev za reševanje v Jadransko-jonski regiji in občina je sodelujoče iz Slovenije pozvala k podpisu pisma o nameri. Do februarja letos se jih je odzvalo enajst: ministrstvi za obrambo in za notranje zadeve, Uprava RS za pomorstvo, Plavalna zveza Slovenije, Združenje poklicnih potapljačev, Gasilska brigada Koper, Športno potapljaško in ribiško društvo PLK Koper, Fakulteta za arhitekturo ter Fakulteta za pomorstvo in promet, Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran ter Institut Jožef Stefan.

Center bo imel 30 do 40 metrov globok bazen ter simulaciji podvodnih kraških jam in reševanja na morju, ki ju potrebujejo potapljači in reševalci, pristojni za varnost na vodah. Gre za državni oziroma meddržavni projekt, občina je ponudila lokacijo. Ko se v bazenu ne bi nihče usposabljal, bi bil popestritev turistične ponudbe; s tem bi zmanjšali stroške njegovega vzdrževanja. V Padovi so 42 metrov globok bazen odprli leta 2014, za obisk je potrebno čakati pol leta do enega leta, od novembra lani pa imajo najglobljega na Poljskem, globok je 45,5 metra. Upam, da bomo naslednji bazen za globinsko potapljanje odprli v Izoli.”

---