Spomin na borca in antifašista
Dve koprski osnovni šoli, tista v Semedeli in ona na Markovcu, nosita ime po partizanu in antifašistu Dušanu Bordonu in Antonu Ukmarju. Prav te dni obeležujemo 100. oziroma 120. obletnico njunega rojstva. Ob tem pomembnem jubileju so se v obeh vzgojno-izobraževalnih ustanovah in v koprski Zvezi borcev poklonili spominu na velika moža.
Šestega decembra pred 120 leti se je na Proseku rodil eden najvidnejših primorskih revolucionarjev Anton Ukmar - antifašist, španski borec in partizan, osvoboditelj Genove in graditelj povojnega Kopra. “V razmerah ob epidemiji covida-19 smo lahko spomin na našega junaka, častnega meščana Kopra in Genove, obeležili le s položitvijo cvetja pred njegovim spomenikom v aleji junakov v Hlavatyjevem parku v Kopru in pred šolo na Markovcu, ki ponosno nosi njegovo ime,” pojasnjuje Vojko Vodopivec, podpredsednik Zdru-ženja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper.
Življenje, napeto kot v filmu
“Ukmarjeva življenjska pot je poučna zgodba primorske zgodovine. Je podoba Kraševca, ki je v času najhujše fašistične strahovlade deloval v tajni organizaciji Borba, se obenem v okviru delavskega gibanja povezoval z italijanskimi protifašisti, se na bojiščih Španije, Etiopije, Francije in Italije z orožjem zoperstavil frankizmu, fašizmu in nacizmu in se po povratku v domače kraje boril za priključitev Primorske k matični domovini,” je ob 120. obletnici rojstva Antona Ukmarja - Mira zapisal Boris Kralj, član ZB Koper. “Zaradi njegove vloge pri organiziranju velike tržaške stavke leta 1945 so ga preganjale anglo-ameriške zasedbene oblasti in ponovno je okusil zapor. Bil je trn v peti italijanskim nacionalistom, po razkolu v delavskem gibanju, ki ga je v letu 1948 povzročila resolucija Informbiroja, pa tudi Vidalijevim kominformovcem. Ti so mu hudo zamerili odločitev za Tita,” pojasnjuje Kralj. In nadaljuje: “V Trstu zanj ni bilo več varno, zato je pogosto spreminjal bivališče, leta 1954 pa je bil službeno premeščen v Ljubljano. Leta 1956 se je z ženo Nelo in hčerko Dunjo preselil v Koper, kjer je čez nekaj let dočakal upokojitev. Vodil je organizacijo Zveze borcev, bil je član številnih političnih teles, kot zaslužnega revolucionarja so ga imenovali tudi v svet republike.”
V Kopru so počastili spomin na dva velika moža, Antona Ukmarja in Dušana Bordona.
Po njegovi smrti leta 1978 so v Kopru po njem poimenovali trg pred starim pristaniščem, kjer je najraje posedal, in šolo na Markovcu, nedavno tega pa je bil o njem posnet tudi film. “Nič čudnega, saj je bilo vse njegovo življenje podobno napeti filmski zgodbi, ki pa ni izmišljena,” še poudarja Kralj.
Zgled generacijam “bordonovcev”
16. decembra pa je minilo 100 let od rojstva še enega pomembnega moža - Dušana Bordona, po katerem je poimenovana osnovna šola v Semedeli. Študent, revolucionar, partizan in žrtev fašističnega nasilja Dušan Bordon se je rodil v Trstu. Družina se je pred fašizmom kmalu umaknila na Ptuj, nato pa v Ljubljano, kjer je Dušan obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo. Na Filozofski fakulteti je študiral romanistiko. Leta 1938 je začel izdajati časopis Slovenska mladina. K temu delu je vključil tudi Karla Destovnika, partizanskega pesnika Kajuha. Časopis so oblasti leta 1940 prepovedale. Priključil se je študentski brigadi na Hrvaškem, vendar se je kmalu vrnil v Ljubljano, kjer je v ilegali ustanavljal partijske celice in organiziral zbiranje orožja.
Poleti 1941 je obiskal starše. Zaradi izdajstva so ju z bratom Radom aretirali in deportirali v italijansko taborišče. Nekaj dni pred kapitulacijo Italije sta s skupino Slovencev pobegnila in se povezala s partizani. Dušan je sodeloval pri ustanovitvi 24. garibaldinske brigade Pio Borri in bil njen prvi politični komisar. Usodnega 13. aprila 1944 je s skupino partizanov napadel salojske fašiste pri Samprocinu blizu Caprese Michelangelo. V Sansepolcru se ga še danes spominjajo zaradi njegove svobodomiselnosti, upornosti, spoštovanja ljudi in predvsem zaradi herojstva, ko je žrtvoval življenje, da je rešil svoje soborce. S krajšo slovesnostjo so se mu pred kostnico v Sancepolcru poklonili tudi minulo sredo, prav na obletnico rojstva.
Leta 1972 so po njem poimenovali Osnovno šolo v Semedeli. Generacije “bordonovcev” poznajo življenje študenta, revolucionarja in borca za pravice Dušana Bordona, ob letošnji 100. obletnici rojstva pa so učenci njegovo življenjsko zgodbo prelili tudi na video. “V svojem kratkem življenju je živel in udejanjal vrednote, ki ostajajo v času in prostoru - ljubezen do svoje družine, do svoje zemlje in domovine, do ljudi in svobode, spoštovanje in odgovornost do sebe in do drugih, čut za človeka, solidarnost ... In taki ostanimo tudi mi,” v svojem nagovoru ob počastitvi obletnice poudarja ravnateljica Vesna Lavriša.