Pogovor o coni naj bo tudi o arbitraži

Zakaj Slovenija ne more razglasiti svoje izključne ekonomske ali ekološke cone v Jadranu, Hrvaška in Italija pa lahko? Bo Slovenija jutri v Trstu, ko se na to temo srečajo zunanji ministri treh držav, samo na vljudnostnem obisku, in kaj lahko doseže v trialogu? Na najpogostejša vprašanja o delitvi Jadrana je pomagal odgovoriti dr. Marko Pavliha, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu.

Kaj je izključna ekonomska cona na morju?

“To je posebno morsko območje zunaj teritorialnega morja in ob njem, ki ga formalno uvaja Konvencija Združenih narodov o pravu morja iz leta 1982. Tu obalna država uživa nekatere suverene pravice in omejeno jurisdikcijo ter druge pravice in dolžnosti. Če dovoljujejo okoliščine (morski prostor), lahko sega do 200 morskih milj od temeljnih črt, ki potekajo vzdolž obale oziroma v primeru Hrvaške po zunanji strani večine otokov. Obalna država v tej coni razpolaga in gospodari z živimi in neživimi naravnimi bogastvi voda, na dnu in v podzemlju, torej zlasti lovi ribe in črpa nafto in plin, lahko pa opravlja še druge dejavnosti, denimo izkorišča morsko energijo, postavlja umetne otoke, polaga cevi in kable, znanstveno raziskuje morje in varuje okolja. Kjer takšna razširitev suverenih pravic obalne države trči ob iste pravice drugih držav, zlasti tistih, ki so druga ob drugi ali druga nasproti druge, konvencija narekuje dogovor dotičnih držav. Resda Slovenija ne more razglasiti svoje izključne ekonomske cone, vendar je vseeno potreben dogovor, ker se hrvaška cona vsaj posredno navezuje na vse morske meje po arbitražni odločbi.”

Marko Pavliha, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet

“Resda Slovenija ne more razglasiti svoje izključne ekonomske cone, vendar je vseeno potreben dogovor, ker se hrvaška cona vsaj posredno navezuje na vse morske meje po arbitražni odločbi.”

Vendarle povezano z arbitražno odločbo

Zakaj Slovenija ne more razglasiti svoje izključne ekonomske cone?

“Ker nima neposrednega teritorialnega izhoda na odprto morje oziroma v mednarodne vode, v katerem bi kot obalna država lahko razglasila takšno cono. Po arbitražni odločbi iz leta 2017 ji pripada dostop do odprtega morja prek t.i. območja stika (junction area), nekakšnega koridorja, v katerem ima zgolj komunikacijske svoboščine, ki predstavljajo del suverenih pravic v izključni ekonomski coni: svobodo preleta, plovbe in polaganja podmorskih kablov in cevovodov. Hrvaška za izvajanje svojih pravic v izključni ekonomski coni ne bi smela posegati v te komunikacijske svoboščine, vključno v območju stika in tam tudi ne izvajati jurisdikcije nad tujimi ladjami (slovenskimi ali ladjami tretjih držav), ki bodo te svoboščine izvajale. V primeru suma, da jih kršijo, bo Hrvaška v svoji coni lahko izvajala nadzor, razen v območju stika, kjer po arbitražni razsodbi Hrvaška ne sme izvrševati nobenih ukrepov za zagotavljanje spoštovanja svojega prava proti ladjam, ki plujejo v ali iz Slovenije.”

Hrvaška in Italija naj bi svoji izključni ekonomski coni v Jadranu skupaj razglasili januarja.

Ali Sloveniji to prepoveduje tudi arbitražna odločba?

“Da, ker je arbitražno sodišče na morju razmejilo le Piranski zaliv (notranje morske vode) in teritorialno morje med obema državama, Sloveniji pa ni dodelilo nobenih dodatnih morskih pasov.”

Je za Hrvaško v arbitražni odločbi sodišča prav tako določeno, da ne sme razglašati izključnih ekonomskih con na morju?

“Ne, celo obratno, v odločbi je omenjena možnost in pravica, da Hrvaška razglasi izključno ekonomsko cono, kar je njena pravica po mednarodnem pravu.”

V čem se sedanja razglasitev izključne ekonomske cone razlikuje od hrvaške in italijanske razglasitve zaščitne ekološke in ribolovne cone v letu 2003?

“V primeru razglasitve ekološke in ribolovne cone s strani Hrvaške in tudi Italije je bil kasneje sklenjen gentlemanski sporazum med obema državama in Slovenijo, da se coni ne bosta uporabljali za države članice Evropske unije. Še prej smo v državnem zboru leta 2005 politično reagirali z Zakonom o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovenije, ki je bil leta 2018 morda preuranjeno razveljavljen v luči zavezujoče arbitražne odločbe, ki kot del mednarodnega prava prevlada nad domačim pravom.”

Bo Slovenija v Trstu samo opazovalka dogovorov o razdelitvi Jadrana med Italijo in Hrvaško?

“Upajmo, da ne. Sloveniji resda ni bilo treba posebej diplomatsko reagirati na italijansko namero, da razglasi izključno ekonomsko cono, ker najverjetneje ne posega v Osimsko mejo, niti v razmejitev po odločbi arbitražnega sodišča med Slovenijo in Hrvaško, za nameček pa Evropska unija tiho podpira širitev ekonomskih con svojih članic, ker s tem širi svoj teritorij. Spodobilo pa bi se zaradi dobrososedskih odnosov in običajnega prava, da bi Italija vendarle Slovenijo obvestila o takšni nameri in temu je verjetno namenjen sobotni sestanek.

Drugače je glede Hrvaške, saj bi se morala s Slovenijo v skladu z mednarodnim pravom najprej dogovoriti o načinu uresničitve arbitražne odločbe in šele potem širiti svoje suverene pravice na morju. Hrvaška izključna ekonomska cona (pa tudi italijanska) bo slovenskim ribičem odvzela možnost, da lovijo v odprtem morju, ker ga ne bo več. Poleg tega bi lahko posegla tudi v območje slovenskega stika z odprtim morjem pri točki T5, čeravno v neznatni meri, zato bi morala naša država že prej protestirati po diplomatski poti ali kako drugače doseči obnovitev pogajanj glede implementacije arbitražne odločbe, zdaj tudi v luči hrvaške izključne ekonomske cone.”

Katere slovenske (pomorske) interese mora Slovenija zavarovati v trialogu s sosedama?

“Na jutrišnjem trilateralnem sestanku v Trstu bi bilo idealno doseči naslednje: prvič, dogovor s Hrvaško o kompromisnem načinu izvrševanja arbitražne odločbe vsaj na morju, in drugič, dogovor z obema sosedama, kako in v kolikšnem obsegu lahko slovenski ribiči izkoriščajo živa morska bogastva v njunih izključnih ekonomskih conah. Za vse to so potrebna interesna pogajanja namesto pozicijskih, kjer je vsaka stran dosedaj nepopustljivo vztrajala na svojem stališču.”

“Slovenija je geografsko prikrajšana država”

Kaj bo drugače za Slovenijo od uveljavitve hrvaške in italijanske cone dalje? Katere pravice uporabe morja bomo izgubili? Bodo naši ribiči lahko prosto ribarili na območju italijanske in hrvaške cone?

“Slovenija oziroma naši ladjarji, ribiči in drugi uporabniki morja bodo izgubili tradicionalne svobode odprtega morja, med katerimi sta za nas najpomembnejši svobodi plovbe in ribolova, pa tudi znanstvenega raziskovanja in preleta z zrakoplovi. Čeravno ladje tujih držav v izključni ekonomski coni načeloma uživajo svobodo plovbe, je ta omejena s pravico obalne države, da za to območje sprejema predpise in jih izvaja. Vsaj teoretično torej obstaja možnost, da bi država, ki ima izključno ekonomsko cono, v teh vodah zaustavila določeno ladjo (ki je npr. namenjena v Luko Koper) in jo privedla v pristanišče z obrazložitvijo ali celo pretvezo, da je kršila predpise. Če bi se to večkrat dogodilo, bi ladjarji bržkone začeli svoje ladje preusmerjati v hrvaška pristanišča, kar bi lahko močno prizadelo koprsko pristanišče in celotno slovensko gospodarstvo.”

Bo Slovenija po razglasitvi hrvaške in italijanske izključne ekonomske cone še pomorska država?

“Seveda bo, morja nam nihče ne more odvzeti, nenazadnje smo ga vrisali celo v naš grb in posledično na zastavo. Ker pa po arbitražni odločbi nimamo več možnosti, da razglasimo svojo ekološko cono, smo geografsko prikrajšana država, zato bi nam morali obe sosednji državi priznati določene ribolovne pravice v njihovih conah.”

---