Spletno nakupovanje prinaša tudi številne pasti

Bliža se “črni petek”, zato v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT v sklopu programa Varni na internetu opozarjajo na previdnost pri spletnem nakupovanju. V poplavi neverjetnih popustov in povečanem spletnem nakupovanju svetujejo kupcem, naj dobro preverijo spletno trgovino še pred nakupom, da ne bodo denarja nakazali goljufom.

SLOVENIJA > Po podatkih statističnega urada spletno nakupovanje še naprej narašča. Prek spleta je v zadnjih treh mesecih nakupovalo 52 odstotkov Slovencev, starih od 16 do 74 let. Polovica jih je v tem obdobju naročila ali kupila prek spleta fizične izdelke (oblačila, čevlje, gospodinjske aparate, avdio-video in foto naprave, pohištvo ...). 51 odstotkov e-kupcev je opravilo en ali dva spletna nakupa, vrednost posameznega e-nakupa pa je bila največkrat od 100 do 299 evrov.

Neverjetni popusti?

Zadnji petek v novembru se je po zgledu iz tujine tudi k nam vrinil “črni petek”, ko spletni prodajalci še dodatno znižajo svoje izdelke, veliko popustov pa ponujajo že ves mesec. Zato v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT opozarjajo na previdnost pri spletnem nakupovanju, saj niso vsi ponudniki resnični oziroma pošteni. V poplavi neverjetnih popustov in povečanem spletnem nakupovanju svetujejo kupcem, naj dobro preverijo spletno trgovino še pred nakupom, kot da denar nakažejo goljufom.

“Pri spletnem nakupovanju si raje vzemimo čas in natančno preverimo spletno trgovino in samega trgovca, saj nas to lahko obvaruje pred kasnejšo finančno škodo. Pa ne zgolj zaradi nedostavljenega izdelka, ampak tudi zaradi zlorabe kreditne kartice,” svetujejo. Kot ugotavljajo, so vse lažne spletne trgovine zasnovane po istem kopitu: izdelki priznanih blagovnih znamk so na voljo po izjemno nizkih cenah, dostava je brezplačna na vse konce sveta, vsi artikli so na zalogi, ni pa nobenih podatkov o samem podjetju, ki stoji za trgovino. “Uporabniki naj zato pred nakupom vselej preverijo vse navedene kontaktne podatke, ali je na voljo podpora prek telefona, elektronske pošte, ali je na strani zgolj kontaktni obrazec,” še ilustrirajo.

Kupci oškodovani tudi za več tisoč evrov

Nizke cene in 70-odstotni popusti v teh dneh niso tako neobičajni, zato naj se kupci iz naslanjača raje osredotočijo na spletnega trgovca in tam iščejo sumljive znake, še poudarjajo na SI-CERT. Če na spletni strani ni podatkov o trgovcu (sedež podjetja, matična številka), je to prvi znak, ki ne vzbuja zaupanja. Kupci se morajo zavedati, da nakup pri slovenskem trgovcu oz. znotraj EU predstavlja varovalko, saj jih ščiti enotna evropska potrošniška zakonodaja. V primeru težav se lahko obrnejo na tržni inšpektorat oziroma evropski potrošniški center, pri nakupih izven EU (največkrat gre za Kitajsko) pa so brez pravic, prepuščeni dopisovanju s trgovcem. “Seveda v primeru lažne spletne trgovine trgovec sploh ne obstaja, ampak smo nasedli le lepim slikam na spletni strani,” še dodajajo.

Na SI-CERT so letos ponovno obravnavali več primerov lažnih spletnih trgovin z avtomobili, kjer so bili zneski oškodovanj več tisoč evrov. Posebnost teh spletnih mest je, da natančno skopirajo podobo povsem zanesljivih spletnih avto-trgovcev. Tako imajo tudi navedene podatke o podjetju, saj to dejansko obstaja, in je starost domene praktično edini indikator, da gre za prevaro. “Prijav je sicer manj, vendar je finančna škoda višja, saj gre za dražje izdelke (avtomobili, delovni stroji), kjer je bolj izdelan način prevare, ne gre zgolj za enostavne lažne trgovine s supergami,” pojasnjuje Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu.

Goljufi izkoriščajo dostavne službe

Posledica rasti spletnega nakupovanja v zadnjih mesecih so tudi obvestila dostavnih služb. Na SI-CERT od marca prejemajo številne prijave zaradi zavajajočih elektronskih sporočil, ki zlorabljajo podobo in ime podjetij Pošta Slovenije in DHL. Goljufi pošiljajo lažna obvestila, da kupce čaka paket, plačati pa morajo le še stroške dostave.

Vendar nepremišljen klik na povezavo pelje na lažno spletno stran, kjer naj bi vpisali kreditno kartico. Posledično lahko goljuf pridobljene podatke zlorabi in kreditno kartico uporabi za nakupe na drugih spletnih mestih ter povzroči precejšnjo finančno škodo.

---