Bo čez 80 let ob višji plimi morje segalo do Šalare?

Koprsko Bonifiko bi ob vsaki večji plimi zalilo morje, v Sečoveljskih solinah ne bi pridelovali soli, ker bi bile pod vodo, celo del koprskega pristanišča ne bi bil uporaben, ker bo na poplavnem območju. Vse to se lahko zgodi že čez 80 let, če se bodo uresničile projekcije raziskovalcev oddelka za geografijo FHŠ in se bo gladina morja dvignila za en meter.

ISTRA > Projekcije predvidenih zvišanj gladine svetovnega morja namreč kažejo, da naj bi se do leta 2100 gladina pri nas dvignila tudi do enega metra, po vsej verjetnosti pa ne manj kot pol metra.

V zadnjih 50 letih se je gladina morja v Sloveniji dvignila za deset centimetrov, natančneje 1,7 milimetra na leto, poudarjajo geografi Fakultete za humanistične študije in opozarjajo: dviganje višine gladine slovenskega morja je celo večje od evropskega in svetovnega povprečja. In to je zelo zaskrbljujoče za nižje dele obalnega pasu pri nas.

Dr. Nataša Kolega, geografinja

“V Piranu so imeli prebivalci v kleteh kleti in ne apartmajev. Tako da vsaka poplava morja ni naredila tolikšne škode kot danes, ko kleti predelujejo v apartmaje.”

Dvig gladine za en meter

Ob dvigu morske gladine za 50 centimetrov bodo že nekoliko višje plime povzročale poplave. Vsakoletne jesenske poplave pa bodo na terenu primerljive s sedanjimi izjemnimi.

“Če pa bi se morska gladina dvignila za en meter, bi bili najnižji deli kopnega ob vsaki plimi poplavljeni in suhi le ob oseki,” pravi geografinja dr. Nataša Kolega iz podjetja Rubin geoinformatika, ki je na Fakulteti za humanistiko spremljala vplive podnebnih sprememb na pogoste poplave morja. Ob višji plimi pa bi se poplavne površine razširile na več kot 1200 hektarjev zemljišč (razmere bi bile podobne kot ob stoletnih vodah leta 1969, ko je bila ob morju najmočnejša poplava, odkar beležijo gladino). To pomeni, da ne bi bile poplavljene samo celotne Sečoveljske soline in nižje ležeči deli v Piranu in Izoli ter portoroška plaža, ampak tudi od morja bolj odmaknjena pozidana območja, koprska Bonifika, zaledje Luke Koper, Škocjanski zatok, območje Badaševice vse do Olma in Šalare.

Dviganje višine gladine slovenskega morja je celo večje od evropskega in svetovnega povprečja.

Geografi so ob takšnem scenariju našteli skoraj 850 poplavljenih stavb in ogroženih približno 3800 ljudi. “Treba je upoštevati, da močne poplave zajezijo obalne reke, tako da tudi reke poplavijo, ker se ne morejo izlivati v morje,” opozarja Nataša Kolega. V Sečovljah, denimo, lahko vidimo plošče, ki kažejo, do kod je segala višina morja, ker je zajezilo reko. Najvišje zabeležena višina je bila prav na današnji dan pred 124 leti, 14. oktobra 1896. Dodatna posledica delovanja morja pa bi bila tudi večja erozija klifov.

Bomo ukrepali, ko nam bo tekla voda za vrat?

Poplave so seveda stalnica, le da so jim bili včasih ljudje bolj prilagojeni. “V Piranu so imeli prebivalci v kleteh kleti in ne apartmajev. Tako da vsaka poplava morja ni naredila tolikšne škode kot danes, ko kleti predelujejo v apartmaje. Poleg tega so imele hiše vodila ob vratih, kamor so namestili deske za protipoplavno pregrado. Tega danes ne vidimo več skoraj nikjer. Še gumijastih škornjev nimajo več, včasih pa so bili obvezna obutev vsakega Pirančana,” našteva geografinja.

Kljub projektom Agencije za okolje in študijam geografov FHŠ o dvigovanju morske gladine pa se, kot kaže, problematike dvigovanja morske gladine prebivalci obmorskih krajev zavedajo samo jeseni, kadar jugo, nizek pritisk in plima povzročijo prelivanje morja.

Geografi FHŠ opozarjajo, da bi morali spremembe gladine morja v Tržaškem zalivu v prihodnje natančneje raziskati in se pri načrtovanju rabe zemljišč čim bolj prilagoditi prihodnjim stanjem.

V Luki Koper se bodoči višji gladini že prilagajajo

V Luki Koper, ki sodi med ogrožena območja ob višanju gladine morja, trdijo, da so na to že pozorni. “Pri načrtovanju in izvajanju novih infrastrukturnih naložb upoštevamo študije poplavne ogroženosti, k čemur nas zavezuje tudi zakonodaja. Pri že obstoječi infrastrukturi pa sistematično spremljamo razmere in izvajamo monitoring, ki bo podlaga za načrtovanje potrebnih ukrepov,” so povedali v podjetju, ki ga vodi Dimitrij Zadel. “S tem vprašanjem se ne ukvarjamo samo v Kopru. Tudi Evropsko združenje morskih pristanišč je že pozvalo evropske institucije k celovitemu in sistematičnemu pristopu k tej problematiki, ki naj bo tudi finančno podprto s sredstvi Evropske unije,” dodajajo.

“Sečoveljske soline do leta 2024 bolj varne”

Premika se tudi pri reševanju Sečoveljskih solin. Projekt za večjo poplavno varnost v solinah do leta 2024, ki ga je julija sprejela vlada in bo iz sklada za vode dobil 20 milijonov evrov, obsega med drugim tudi nadvišanje tistih kritičnih nasipov, kjer je morje lani novembra prelivalo, ter sanacijo Drnice in Dragonje, ki se v morje izlivata na območju solin. Ravno v prihodnjih dneh pa se začenjajo dela na levem bregu Jernejevega kanala. “Do leta 2024 bo tako zunanji del solin relativno varen pred visokimi vodami,” verjame Klavdij Godnič, direktor družbe Soline.

Obenem bodo z gradnjo še enega črpališča in poglabljanjem notranjih kanalov poskrbeli tudi za hitrejše izčrpavanje padavinske vode iz solinskih bazenov, kar postaja zaradi obilnejših padavin vse pogostejši problem.

“S temi ukrepi bomo podaljšali obstoj predelave soli v Sečoveljskih solinah. Do kdaj bo to zadoščalo, pa ne vemo,” sklene Godnič.

---