Divje popotovanje po svetu moških iger se je začelo z moro v Istri

Z dokumentarcem Playing Men se je Matjaž Ivanišin v četrtek vrnil v Istro, ki je spodbudila snemanje filma o moških igrah: navdihnila ga je istrska mora, dinamična in glasna igra, je režiser povedal pred Hišo kulture v Sv. Antonu, kjer so z enim zamahom odprli niz satelitskih projekcij Kina Otok in letni kino v Sv. Antonu.

SV. ANTON, IZOLA > Matjaža Ivanišina, enega naših najpomembnejših režiserjev, je pred brezplačno projekcijo dokumentarca zbranim predstavila Lorena Pavlič, direktorica zavoda Otok. Tradicionalni izolski mednarodni festival so v virusnih razmerah zamaknili na konec avgusta, dotlej pa bodo z “otoškimi sateliti” obiskali Koper, Novo Gorico, Ljubljano, Izolo in še enkrat Sv. Anton.

Začelo se je z neobičajnim popotovanjem po Balkanu in Italiji, kjer moški igrajo najrazličnejše igre - ne na računalniku, ampak v živo, drug ob drugem, včasih celo drug na drugem. Za dokumentarec Playing Men, ki ga je pred tremi leti posnel pod okriljem produkcijske hiše Nosorogi in hrvaškega koproducenta Restarta, je Ivanišin prejel vesno na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, posebno omembo žirije na filmskem festivalu v srbskem Pančevu, nagrado Georges de Beauregard v Marseillu in nagrado za podporo francoskemu distributerju na festivalu Entrevues Belfort v Franciji.

V Sv. Antonu, kjer ga je spremljala življenjska sopotnica, prav tako mednarodno uspešna igralka Maruša Majer, je režiser povedal, da ga je k raziskovanju iger pritegnila istrska mora. Kot neveden Štajerec je z zanimanjem prebral članek o mori, ki ga je v Mladini objavil Andrej Medica. Nenavadna igra ga je tako pritegnila, da se je odpravil v Istro, kjer je spoznal ritem more, pravila, geste, ekspresivne obraze dedcev, ki vpijejo ... V filmu je zatem segel v več dežel in prikazal najrazličnejše igre, od turške rokoborbe z več kot 600-letno tradicijo do kotaljenja sirnega koluta po strmih ulicah na jugu Italije. Pri tovrstnih tekmovanjih ga fascinira, da igralci sprejmejo pravila in vstopijo v vzporedni svet, kjer vse jemljejo smrtno resno, vpijejo, se borijo in pričkajo, potem pa spet običajno sobivajo.

V filmu se prepletata tudi družabnost in osamljenost, na lepem pa nastopi tudi sam režiser z ustvarjalno krizo sredi delovnega procesa. Ob njem zaigrajo še nekateri, na primer scenarist, dramaturg in filmski kritik Jože Dolmark. In pa igralec, zaradi katerega film danes vidimo drugače, kakor bi ga še pred pol leta: Peter Musevski, čigar smrt nas je šokirala marca. Z njim je Ivanišin igral tenis. “Ko sem se odločil, da v film o igrah vpletem še sebe, sem ugotovil, da tudi sam moram igrati igro. In tako sem k sodelovanju povabil še svojega teniškega soigralca in sijajnega pripovedovalca,” je režiser povedal v Sv. Antonu. “Peter je pristal in rekel: No, vidiš, zdaj pa igram že v dokumentarnem filmu!”  

---