S skejtanja po vulkanu Corona v domačo karanteno

Rolkarske veščine resda veljajo za fantovski šport, a se nad njimi navdušuje tudi vse več deklet. Med njimi je 25-letna Koprčanka Noemi Zonta, ki se zadnja leta najraje uri v tako imenovanem surf skejtanju. Še nedavno se je tovrstnim užitkom prepuščala na Kanarskem otoku Lanzarote, kjer sta s fantom Timom Černacem dopustovala, dokler ju ni domov pregnal koronavirus.

Noemi Zonta se je nad rolkanjem navduševala že v otroštvu. “Začela sem s starim rolkarskim kompletom sorodnikov iz Italije, potem pa sem ob koncu šolskega leta 'nafehtala' starše, da so mi kupili pravi skejt. Tako sem se pri osmih ali devetih letih naučila nekaj osnov. V srednji šoli me je prevzel long board, ki je bil takrat novost, a sem se med rolkanjem kar hudo poškodovala, padla sem na obraz, zaradi česar sem dobila strah pred skejtom. Za nekaj časa sem rolkanje opustila in se bolj posvetila vodnim športom,” pripoveduje 25-letna Škofjotka, ki zdaj živi v Žusterni.

Noemi Zonta v polni “bojni opremi”. Zaščita je na prvem mestu, pravi.

“S pravim pristopom in ustrezno infrastrukturo bi se lahko ta kultura tudi pri nas bolj razvila. Korak v to smer je načrt za skejt park v Kopru, za katerega upam, da se bo čim prej uresničil.”

Noemi Zontasurf skejtarka

Rolkarski duh v njej se je ponovno prebudil pred nekaj leti, ko sta se s Timom odpravila na potovanje po Franciji in Španiji, kjer je surfersko-rolkalska kultura zelo razvita. “Ob vrnitvi domov sem nekaj časa delala v koprski trgovini s skejtersko opremo, kjer sem bila obkrožena z rolkami, kar me je še bolj spodbudilo, da sem se spet začela ukvarjati s tem.” Pritegnila jo je nova rolkarska smer, tako imenovani surf skating. “Gre za posebno tehnologijo podvozij in oblik desk, zaradi katerih je vožnja z rolko po betonu podobna surfanju po morskih valovih. Takšne rolke so nekoliko bolj nestabilne, za vožnjo z njimi je treba imeti nekaj predznanja, a omogočajo čudovit občutek, ki je dober približek surferskim užitkom,” razloži Noemi.

Na Kanarske otoke, kjer ima vsaka vas svoj skejt par

Jeseni leta 2018 sta s fantom prvič obiskala Lanzarote, “ognjeni otok” v Kanarskem otočju, ki je pravi paradiž za rolkarske navdušence. “Skejtanje in surfanje sta na kanarskih otokih tako priljubljena, kot je pri nas nogomet. Vsaka, še najbolj zakotna vas ima svoj skejt park, poleg tega imajo tudi veliko pokrito površino s centrom za učenje skejtanja,” je navdušena mlada Koprčanka. Letošnji obisk otoka je bil zanju s Timom že tretji. Poleg skejt parkov in dolgih praznih cest, ki so kot nalašč za rolkarsko užitkarstvo, so jo zanimali tudi posebni, bolj eksotični kotički za vožnjo s skejtom. “Na internetu sva izbrskala velik zbiralnik vode tik pod vrhom vulkana Monte Corona. Hja, ime je res posrečeno,” se nasmehne. “Odpravila sva se tja in ugledala to nenavadno valovito površino iz betona in ostankov lave. Resnici na ljubo podlaga ni bila najboljša, a je bilo skejtanje v takšnem okolju vseeno posebno doživetje.”

A že kmalu zatem ju je čakalo novo, manj prijetno doživetje. Po skejtanju na Coroni je sledilo bežanje pred “korono”.

“Postalo nama je jasno, da morava čim prej domov”

V dneh, ko so v Sloveniji stopali v veljavo prvi ukrepi za zajezitev širitve okužb z novim koronavirusom, je bilo na otoku še vse mirno, saj ni bilo še nobene potrjene okužbe, pravi Noemi. Nato pa: “Nekega dne, ko sem skejtala v 'bowlu' nedaleč od najinega apartmaja, je upravljalec povedal, da bodo po navodilu španske vlade zaprli vse javne površine. Čez dva dni sta bili potrjeni prvi dve okužbi in uvedena je bila stroga karantena. Par dni sva bila zaprta v apartmaju. Ko sem odnesla smeti, me je na koncu ulice ustavila policija, vojska je bila že vsepovsod ... Postalo nama je jasno, da morava čim prej domov.” Povezala sta se s slovensko ambasado v Španiji in se zaradi slabih povezav z otoka Lanzarote premaknila na sosednji otok Fuerteventura, od koder sta se vkrcala na let za Nemčijo in 24. marca srečno prispela domov. V začetku tedna sta zaključila 14-dnevno karanteno, ki pa je zanju po izkušnji s striktnim režimom v Španiji pomenila vrnitev v normalnost, omejitvam navkljub.

S fotografijami obnorela instagram

Poleg športa 25-letno Noemi Zonta navdušuje tudi umetnost. Po maturi na Gimnaziji Koper, kjer je izbrala umetniško smer, se je vpisala na Visoko šolo za umetnost Univerze v Novi Gorici, kjer jo je pritegnila animacija, v zaključku študija - čaka jo še izvedba praktičnega dela diplome - pa se je specializirala za video mapping. Oba s Timom gojita tudi ljubezen do fotografije in prav to je medij, prek katerega Noemi prek svojih profilov na družbenih omrežjih promovira skejtanje, z željo, da bi zanj navdušila čim več ljudi. “V tem športu se vselej lahko dopolnjuješ, odkrivaš nekaj več, se učiš novih trikov ... Všeč mi je tudi, ko s Timom na potovanjih odkrivava skejtersko infrastrukturo, ki je pri nas ni.”

Njene objave na instagramu spremlja že več kot 62.000 sledilcev, tako domačih kot tujih. “Pred časom sem si želela kupiti posebno znamko surf long boarda, ki ga prodajajo samo v ZDA. To so taki ogromni, dva metra dolgi boardi, tudi precej dragi. Ker dostava v Evropo ni bila mogoča, sva se s Timom odločila, da ga narediva kar sama. Šla sva v Merkur po desko, jo oblikovala, pobarvala in namestila podvozje. To sem želela deliti tudi z drugimi, zato sem začela objavljati fotografije skejtanja na tem long boardu na instagramu, ki so imele izjemen odziv. Tako sem se začela še bolj posvečati promociji tega športa.”

“Tudi punce znamo!”

S svojimi objavami Noemi navdušuje tudi številna dekleta. O tem, zakaj se nežnejši spol redkeje odloča za urjenje v rolkarskih veščinah, meni: “Pri nas ta kultura žal ni tako zelo razvita kot drugje. Ko začneš, je potrebno nekaj časa in vztrajnosti, da se naučiš. Sprva na deski nisi videti zelo suveren, padci pa so neizogibni. Sama sem poleti videti, kot bi prišla s fronte, saj sem običajno polna črnic. Pomembno je, da si ustrezno zaščiten. Padci pa te navsezadnje utrdijo in te vodijo naprej. Resda od nekdaj to velja za bolj moški šport, kar pa ne pomeni, da se ga punce ne zmoremo naučiti. Kar nekaj jih poznam, ki se navdušujejo nad long boardi. Tudi na otoku Lanzarote sem na tečaju skejta opazila precej punc. S pravim pristopom in ustrezno infrastrukturo bi se lahko ta kultura tudi pri nas bolj razvila. Korak v to smer je načrt za skejt park v Kopru, za katerega upam, da se bo čim prej uresničil. Sama sicer nimam ambicije, da bi se s tem ukvarjala tekmovalno, to je moja rekreativna strast, to počnem za svojo dušo in zato, da bi še koga navdušila.”

---