Pregledovali so izplačila januarske plače

“Gneča je bila, marsikje so ljudje že zjutraj čakali v kolonah,” je povedal Boštjan Medik iz ZSSS, ki je včeraj pripravila dan odprtih vrat po vsej Sloveniji, tudi na Primorskem. Sindikalisti so skupaj s prejemniki minimalnih plač pregledovali konkretna izplačila januarske plače. Preverjali so, kako se v praksi izvaja določba zakona o minimalni plači, ki je zaživela januarja letos.

Bojan Kramar je včeraj svetoval tistim, ki so prišli v pisarno, še več 
pa se je nanj obrnilo z elektronskimi sporočili. Foto: Petra Mezinec
Bojan Kramar je včeraj svetoval tistim, ki so prišli v pisarno, še več pa se je nanj obrnilo z elektronskimi sporočili. Foto: Petra Mezinec

PRIMORSKA > Dan odprtih vrat, posvečen dvigu minimalne plače, je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pripravila v 14 mestih, tudi na Primorskem - v Novi Gorici, Sežani in Kopru. V Novi Gorici in Kopru je bil obisk kar precejšen, našteli so po 40 zaposlenih, ki so prinesli preverit svoje plačilne liste.

Nekaj posameznikov se je oglasilo tudi v sežanski pisarni ZSSS, že vse od začetka tedna pa je bilo veliko klicev in elektronskih sporočil. “Kar dokazuje, da je vprašanje minimalne plače še kako pereče in aktualno. Opažam, da so ljudje dobro informirani, kar pripisujem dejstvu, da se je o novem zakonu veliko govorilo v medijih,” je povedal sekretar koordinator Bojan Kramar. Največ delavcev, ki se je oglasilo pri njih, je zaposlenih v trgovinski dejavnosti.

“Opažamo, da so nekatera podjetja, še preden je stopil zakon v veljavo, pričela spreminjati pogodbe o zaposlitvi. Takrat so jim ponudili nekoliko višjo osnovno plačo, vendar pa so istočasno znižali različne dodatke,” je pojasnil. Na udaru sta se med drugim na primer znašla dodatek za težje delovne pogoje in delovno uspešnost. “Nekateri so v preteklih dnevih zaznali, da so na koncu dobili manj denarja kot prej ali pa povsem enako,” je še opozoril Kramar.

Ena hujših kršitev, ki so jih zabeležili, je tudi primer posameznika, ki so ga zaposlili prek agencije, a ne prejema niti minimalne plače, kljub novemu zakonu.

Glavna težava zato, še zaključuje sežanski sindikalist, ostajajo predvsem premajhna pooblastila inšpektorjev: “S strani države ni poskrbljeno za red in disciplino.”

Novela zakona o minimalni plači z letošnjim letom znesek minimalne plače zvišuje z 886,63 na 940,58 evra bruto. Poleg tega so s 1. januarjem iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki, tudi za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela.

Hkrati se z letošnjim letom pri izračunu minimalne plače uporablja nova formula, in sicer da mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Na drugi strani pa je uveljavljena zgornja meja minimalne plače, tako da ta ne sme biti višja od 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.

Delodajalci že ves čas trdijo, da so spremembe zakona o minimalni plači nepremišljene ter bodo prizadejale hud udarec posameznim podjetjem in panogam, posledice pa da bo trpela celotna družba.

Gospodarska zbornica Slovenije je v želji pomagati delodajalcem svetovala, naj vse dodatke, ki so stalni na delovnem mestu, vključijo že v osnovno plačo. S tem je močno razburila ZSSS, kjer so se zbali, da bodo delavci na koncu izigrani.

Prav zato so zaposlene pozivali, naj na ravni podjetij ne pristajajo na nižanje različnih dodatkov in njihovo vključitev v osnovno plačo. Priporočajo jim, da naj bodo pozorni tudi na dodatke zaradi posebnih obremenitev pri delu ter neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela in s tem vključeni v osnovno plačo delavcev.


Najbolj brano