Umetniki nam pomagajo preživeti

“To je edina državna proslava, na kateri umetniki spregovorijo o politiki, politiki pa molčijo,” je predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej v petek, na predvečer kulturnega praznika, dejala v Cankarjevem domu, kjer so gromko zaploskali osmim izjemnim umetnikom.

LJUBLJANA, VRBA > “Rdeča nit nocojšnjega programa je sporočilo Prešernove Zdravljice, ki skozi obred napitnice ob novem vinu združuje misel o prijateljstvu z željo po sodelovanju, miru, svobodi, ki naj vladajo svetu,” je pojasnil igralec Tadej Toš, povezovalec prireditve Kam?, v katero je režiser Vito Taufer povezal najrazličnejše sloge: nastopili so sopranistka Urška Arlič Gololičič, glasbenik Vasko Atanasovski, igralec Matej Puc, Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija in drugi. Magnifico je z bratom Schatzijem uglasbil apokrifnega, kosmatega Prešerna, Iztok Mlakar pa je ob spremljavi benda zapel svojo humorno pesem o egoistično narcisoidni ljubezni iz komedije Tutošomato.

Če ne bi plačevali ...

Manjkalo ni ne hudomušnosti ne ostrine. Dramaturginja Ira Ratej, v letih 2009-2012 umetniški vodja novogoriškega gledališča, je v slavnostnem govoru opozorila, da je šele druga predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada v skoraj 75-letni zgodovini podeljevanja nagrad (prva ženska na tem mestu je bila scenografka Meta Hočevar). Posebej je pozdravila vse z okvaro sluha in vida, ki so lahko prvič v zgodovini državnih proslav spremljali dogajanje v dvorani, obenem pa prek televizijskega in radijskega prenosa.

Lara Jankovič

igralka

“Razprodajamo vse, kar je slovensko, tujcem, a tujec ne bo imel nikoli pravega odnosa do naše kulture in jezika.”

Nekaj bridko ironičnega in tragikomičnega je v tem, da mora vsakokratni govornik “prepričevati ljudstvo in njegove izvoljene zastopnike, kako nujna je umetnost za identiteto posameznika in tudi za obstoj naroda”, medtem ko “v prvi vrsti sedi osem izjemnih umetnic in umetnikov, ki so trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico”, je poudarila. Davkoplačevalce, ki na spletu tekmujejo v žaljenju umetnikov in se sprašujejo, zakaj je treba podpirati “parazite”, je spomnila, da plačujejo prispevke tudi za kaj drugega, česar z nekaj sreče ne bodo nikoli potrebovali, na primer za medicinske specialiste in posege. Dodala je, da umetniki niso grabežljivi, saj je njihovo delovanje vedno usmerjeno k sočloveku: “Če ne bi plačevali davkov, bi si umetniška dela lahko privoščil le zloglasni odstotek prebivalstva in izbire bi bilo mnogo manj.”

Obžaluje, da stroko in strokovnjake tudi na drugih področjih “politika počasi izriva iz javnega upravljanja“, zato mnogi odhajajo v tujino. Kritična je tudi do medijev, vse plitvejših, osredotočenih na škandale.

Stoječe ovacije sta si zatem prislužila dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Fotograf Stojan Kerbler je v zahvalnem govoru opisal, kako težko se je fotografija uveljavljala kot samostojna likovna zvrst, in pozval je k ustanovitvi slovenskega fotografskega muzeja, baletni koreograf in plesalec Milko Šparemblek pa je toplo obudil spomin na svoja učitelja Pio in Pina Mlakarja. Nagrade Prešernovega sklada za dosežke v minulih treh letih so prejeli oblikovalec Nejc Prah, igralka Nina Ivanišin, glasbenik Luka Juhart, režiser Rok Biček, prevajalka Suzana Koncut in kostumograf Alan Hranitelj.

Razprodaja slovenstva

Dan pozneje je bila v govoru pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi ostra igralka Lara Jankovič iz Ajdovščine. Slovenski narod je obstal na krilih kulture, je poudarila. Če ne bi bilo slovenskih umetnikov, bi se danes posluževali le tujih. Hudo ji je, ker drvimo prav v tujost: “Razprodajamo vse, kar je slovensko, tujcem, a tujec ne bo imel nikoli pravega odnosa do naše kulture in jezika.” Ocenjuje, da je za stanje kulture odgovorna država: “Ker ni nikoli utišala tistih, ki so kričali, da smo zajedalci in naj gremo na prosti trg.”  

---