Glasbeni ljubitelj kot poslušalec koncertov

Le nekaj odstotkov učencev iz glasbene šole se vpiše na srednjo stopnjo, najbolj nadarjeni in predani glasbi pa še nadaljujejo s študijem glasbe za profesionalno glasbeno pot. Kaj pa drugi? Mnogi nekdanji učenci glasbenih šol ostanejo dejavni v glasbenem svetu v ljubiteljskih orkestrih, pevskih zborih in drugih sestavih ali pa kot poslušalci koncertov.

Čeprav zakonodaja glasbene šole direktno ne obvezuje k vzgoji občinstva, poslušanje glasbe spodbujajo z individualno in skupinsko igro oziroma petjem, z nastopi in s koncerti na glasbenih šolah pa tudi spodbujajo učence k obisku koncertov. “Učenci glasbenih šol so izobraženi poslušalci in z znanji, ki jih pridobijo v glasbeni šoli, veliko bolje prisluhnejo klasičnim koncertom,” razmišlja ravnatelj Glasbene šole Ilirska Bistrica Martin Lenarčič. Nekatere primorske glasbene šole so tudi dejavne pri (so)organizaciji koncertnih ciklov ali glasbenih festivalov, sodelujejo z vrtci in šolami.

Vzgoja občinstva sodi na področje kulturno-umetnostne vzgoje (KUV). Zgleden primer na področju glasbe na Primorskem je izvedba posebnih programov za otroke in mladino Kulturnega doma Nova Gorica v navezi z Glasbeno mladino Slovenije. Z njimi vzgajajo mlade poslušalce s komentiranimi koncertnimi programi različnih glasbenih zvrsti, hkrati pa omogočajo mladim, še ne uveljavljenim glasbenikom nastopanje na koncertnem odru.

Več o vzgoji koncertnega občinstva in vlogi glasbenega šolstva pri tem v nocojšnji rubriki Primorski glasbeni talenti ob 20. uri na Radiu Koper, ki jo, podnaslovljeno Rastem z glasbo, enkrat mesečno pripravljamo v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol.

Pripomoček za načrtovanje kulturnih dejavnosti v vrtcih in šolah je obsežna kulturnovzgojna ponudba na spletni strani Kulturnega bazarja. Od leta 2014 se vzpostavlja mreža koordinatorjev KUV, v katero se lahko vključijo zainteresirani predstavnik iz vzgojno-izobraževalnih zavodov, kulturnih ustanov in lokalnih skupnosti. Nacionalna koordinatorka KUV za področje glasbe Tanja Benedik poudarja številne primere dobrih praks povezovanja med institucijami oziroma med organizacijami in umetniki, vidi pa še veliko izzivov za izboljšanje stanja: dostopnost kulturno-umetnostnih vsebin v odročnih krajih zunaj kulturnih središč in tistih, ki so manj naklonjeni kulturi, strokovna evalvacija ponudbe, večja vključenost zainteresirane javnosti, tudi glasbenih šol, v proces vzgoje občinstva ...

Raziskave kažejo, da na oblikovanje posameznika v obiskovalca koncertov klasične glasbe pomembno vpliva odnos staršev do nje. Muzikologinja Katja Novak je s svojo raziskavo o odnosu mladih do klasične glasbe, ki jo je opravila za diplomsko delo iz glasbene pedagogike, potrdila: “Otroci, katerih starši obiskujejo koncerte klasične glasbe ali jo poslušajo, bodo bolj verjetno postali obiskovalci koncertov klasične glasbe.” Pomembno lahko obisk koncerta motivirajo tudi “osebe, čigar mnenje mladi cenijo, na primer njihovi učitelji v glasbeni šoli”, še dodaja.

Tega se zaveda tudi ravnateljica Glasbene šole Idrija Tonja Lapanja Brenčič: “Zgled je zelo pomemben - to smo učitelji, starši, šele nazadnje otroci. Opažam pa vsesplošen problem preskromne aktivnosti v tej smeri, verjetno tudi zato, ker je glasba danes dostopna v različnih medijih, ki pa ne nudijo vsega doživetja glasbe v živo na koncertih.” 

---