Ubija tudi “nevidnost”

Kar 16.000 odsevnikov bo Agencija za varnost prometa v skupni akciji danes razdelila v 55 občinah. Ugotavljajo, da je vidnost pešcev odločilna pri njihovi varnosti med hojo ob ali po cesti. Kljub temu kar 93 odstotkov pešcev še vedno ne poskrbi za svojo vidnost. Od leta 2014 so na cestah umirali izključno pešci, ki niso bili opremljeni z odsevniki.

SLOVENIJA > V torek se je na območju celotne države začela preventivna akcija za večjo varnost pešcev Bodi viden - bodi previden, ki bo trajala do 13. oktobra. Agencija za varnost prometa bi z akcijo rada opozorila pešce, da so še vedno najšibkejši udeleženci v prometu in da se jim največ nesreč zgodi prav v jesenskih in zimskih mesecih, ko so ceste spolzke, dnevi krajši in vidljivost slabša.

“Zato je pomembno, da pešci z uporabo odsevnikov poskrbijo za svojo vidnost,” opozarja v. d. direktorice Agencije za varnost prometa Vesna Marinko. V sodelovanju s 55 občinami bodo danes razdelili 16.000 odsevnikov, s katerimi se bodo pešci v bodoče lahko obvarovali pred najhujšim. “Nihče izmed umrlih pešcev od 2014 dalje ni imel odsevnega telesa. Prav tako so podatki pilotnega opazovanja pešcev iz leta 2017 pokazali, da je kresničko ali odsevni trak nosilo le 1,2 odstotka pešcev, 4,2 odstotka je imelo drugo odsevno površino, kar 93 odstotkov pa ni uporabljalo nobenega odsevnika,” je povedala Vesna Marinko. Glavno sporočilo akcije je, da raba odsevnih teles v temi in mraku lahko reši življenje.

3

pešci so na primorskih cestah umrli letos

2

pešca pa lani

Letos je na naših cestah umrlo enajst pešcev, od tega devet v mraku ali temi. V zadnjih petih letih pa je v mraku ali temi umrlo približno dve tretjini pešcev, oziroma 47 od skupno 75 umrlih. Med letošnjimi žrtvami je šest pešcev umrlo v naseljih, pet pa izven naselij, med njimi dva na avtocesti. “Trije pešci so letos umrli pri pravilnem prečkanju ceste, dva med nepravilnim, dva med hojo ob cesti in dva pri prečkanju avtoceste. V zadnjih petih letih je največ pešcev umrlo na prehodu za pešce ob pravilnem prečkanju ceste. Voznike zato znova opozarjamo, naj pešcem odstopijo prednost na prehodih ter prilagodijo hitrost vožnje in bodo na splošno pozorni nanje,” je pozvala Vesna Marinko.

Pogosti krivi sami

Za nesreče so velikokrat krivi tudi pešci sami, saj jih je letos že sedem zakrivilo nesrečo, pet pa jih je bilo pijanih ali drogiranih. Zaradi alkohola je v zadnjih petih letih umrlo enajst pešcev. “Znova poudarjamo, da alkohol ne sodi v promet in da pešec za svojo varnost največ lahko stori sam,” je dodala Vesna Marinko.

Z njo se strinja tudi vodja prometnih policistov Ivan Kapun, ki ob tem poudarja, da se pešci prepogosto ne zavedajo, da so najbolj ranljivi udeleženci v prometu. “Ne pozabimo, da v prometu pešci nimamo absolutne prednosti, ter poskrbimo, da smo vidni in zaradi upoštevanja predpisov tudi predvidljivi,” je povedal. V času akcije bodo policisti izvajali poostrene nadzore nad obnašanjem in ravnanjem pešcev, še posebej pa bodo pozorni nad prekrški voznikov v odnosu do pešcev.

Nevarno prečkanje cest

“Pešcem je treba nuditi varno in udobno infrastrukturo,” pa pravi predstojnik prometno tehniškega inštituta na fakulteti za gradbeništvo dr. Peter Lipar. “Tukaj mislim predvsem na primerne, ustrezno oblikovane in pešcu prijazne površine. Poseben poudarek je treba nameniti prehodom za pešce, saj je prečkanje prometne ceste eden najbolj nevarnih manevrov, ki ga mora pešec opraviti. Prehodi morajo biti za voznike pregledni in za vse primerno označeni.”

Na primorskih cestah sta lani umrla dva pešca, oba na cestah koprske policijske uprave, letos pa trije, eden na cestah novogoriške in dva na cestah koprske policijske uprave.

---