Delovna skupina za velike zveri

S tem, kje v Sloveniji naj živijo volkovi in medvedi ter koliko naj jih bo, se bo ukvarjala nova delovna skupina. V njej bodo sodelovali ministrstvi za kmetijstvo in okolje, zavod za gozdove, zavod za varstvo narave, agencija za okolje, kmetijsko-gozdarska zbornica in sindikat kmetov. Vabilo za sodelovanje bodo dobile tudi nevladne organizacije in strokovnjaki.

Za skupno mizo, na čelu katere sta sedela ministra Aleksandra 
Pivec in Simon Zajc, so predstavniki sindikata kmetov, kmetijsko-gozdarske zbornice, zavodov za gozdove in varstvo narave, 
ter agencije za okolje prišli do dogovora, da bo ukrepe za 
upravljanje z zvermi  dorekla posebna skupina.    Foto: Nebojsa Tejic
Za skupno mizo, na čelu katere sta sedela ministra Aleksandra Pivec in Simon Zajc, so predstavniki sindikata kmetov, kmetijsko-gozdarske zbornice, zavodov za gozdove in varstvo narave, ter agencije za okolje prišli do dogovora, da bo ukrepe za upravljanje z zvermi dorekla posebna skupina.  Foto: Nebojsa Tejic

LJUBLJANA > Za takšen način iskanja strokovnega in družbenega soglasja o načinu sobivanja z velikimi zvermi v Sloveniji so se odločili na včerajšnjem sestanku na kmetijskem ministrstvu. Do sestanka vseh navedenih (z izjemo nevladnikov in zunanjih strokovnjakov) je prišlo po grožnjah sindikata kmetov s protesti in pozivu k odstopu okoljskega ministra Simona Zajca.

Skupina naj določi, kaj je najbolj primerno

Skupino bodo ustanovili v 14 dneh, napoveduje Zajc. Njena naloga bo ugotoviti ali bi bila rajonizacija (določitev območij, kjer bosta živela medved in volk) primeren način za upravljanje z zvermi v Sloveniji. Če se izkaže, da ni, potem naj skupina pove, kateri drugi način sobivanja bi bil najbolj učinkovit in najbolj primeren. “Ko bo skupina zaključila svoje delo, bomo to upoštevali tako v strategiji kot pri upravljanju,” je napovedal Zajc. Strategija upravljanja z medvedom je trenutno v javni razpravi. V njej je naveden predlog, da bi bilo primerno število medvedov pri nas 450.

Šakal bo postal lovna vrsta

Šakal bo zaradi ugodnega stanja populacije umaknjen s seznama ogroženih zavarovanih živali. Šakal torej prehaja med lovne vrste, zanj pa bo veljal podoben standard kot za lisico. Kvote za odstrel šakala še niso določene, je povedal Oražem. Lovski načrt za upravljanje s to živaljo bodo na Zavodu za gozdove pripravili v naslednjih tednih.

Skupina, ki jo zdaj ustanavlja ministrstvo, bo morala ukrepe opredeliti najkasneje do naslednje pašne sezone.

Na včerajšnjem sestanku so govorili tudi o tem, ali in kako nadgraditi ukrepe za zaščito rejnih živali pred napadi medvedov in volkov. “Gre za popravke obstoječih ukrepov, da bi bili čim bolj uporabni za tiste, ki se jih morajo posluževati,” je pojasnila ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Pojavljajo se, denimo, pobude za višje sofinanciranje nakupa električne ograje in pomoč države pri postopnem nakupu pastirskih psov.

Kmetje: velike zveri se morajo umakniti iz nezgodovinskih delov

Kmetje so včerajšnji sestanek zapustili optimistično. Predsednik sindikata kmetov Anton Medved je po njem povedal: “Naše zahteve so bile uslišane; nismo pričakovali, da se bo danes uredilo v celoti. Dobili smo zagotovila, da se bo začelo premikati in da bo v 14 dneh ustanovljena skupina, ki bo določila rajonizacijo - da bodo zveri tam, kjer so tudi zgodovinsko bile. Vztrajamo, da se morata volk in medved iz 'nezgodovinskih' predelov umakniti,” je dejal.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem je spomnil, da je rajonizacija oziroma conacija medveda nekoč že obstajala. Medved je živel v osrednji coni, v prehodni coni je prihajal v stik s sorodniki v širšem okolju, zunaj teh con pa medveda ni bilo. Cone za volka niso obstajale, jih je pa mogoče brez težav določiti. “Ko bo volk vedel, da nekje ni zaželen, se tam ne bo pojavljal,” je povedal o obnašanju te zveri.

Idealen življenjski prostor za medveda in volka je prostrano gozdno območje. V Sloveniji so najboljši približek temu kočevski in notranjski gozdovi. Končna odločitev o upravljanju z medvedom in volkom ne bo odvisna le od tega, kako živita ti dve vrsti, ampak tudi od njune družbene sprejemljivosti. “Ta je temelj za dolgoročni obstoj teh živali povsod po svetu. Če namreč ni vse v nekih okvirih, ki jih družba lahko sprejme, to obstoj živali dolgoročno bolj ogroža kot trenutni odstrel,” je opozoril Oražem.


Najbolj brano