Nova Gorica si zasluži svoj mestni kino

Kljub muhastemu vremenu obisk projekcij na Letnem kinu Silvana Furlana, ki se bo zaključil v petek, kaže, da ima Nova Gorica številno, stalno in zvesto občinstvo. Ker ima somestje obenem živahno produkcijo, je, tudi v luči kandidature za Evropsko prestolnico kulture, naslednji logičen korak - kinodvorana.

NOVA GORICA > Ploščad Silvana Furlana za mestno hišo je v teh dneh že sedmo poletje kino pod zvezdami. Podobno kot drugod tudi v Novi Gorici devetdnevno filmsko dogajanje kroji muhasto vreme, zaradi katerega so morali organizatorji projekciji seliti v dvorano mestne hiše, a odziv meščanov kaže, da ima Letni kino Silvana Furlana zelo zvesto občinstvo. To se je najbolj pokazalo na odprtju z uspešnico Urše Menart Ne bom več luzerka, ko ni zmanjkalo le sedišč, pač pa malodane tudi stojišč. Celo selitve v dvorano niso odgnale raznolike ponudbe željnega občinstva.

Na programu za vsakogar nekaj

“Imamo tudi 'zlate obiskovalce', ki obiščejo prav vse predstave, morda bi morali začeti podeljevati posebne nagrade za najbolj zveste,” se pošali Mateja Zorn iz Kinoateljeja, ki skrbi za program in koordinacijo. Kot pravi, program oblikujejo tako, da bi vsak našel film zase, zato uvrščajo različne žanre, raznolike zgodbe, tako kinotečne filme kot bolj komercialne, vedno imajo vsaj en družinski film. Redno sodelujejo s Slovensko kinoteko, katere pobudnik in prvi direktor je bil prav Silvan Furlan, pa s festivalom Kinom Otok, letos tudi z društvom Oko.

Še pet filmskih večerov

Letni kino bo še do petka vsak večer zadovoljeval novogoriško občinstvo. Drevi bo na sporedu dokumentarni Diega Maradone, jutri film Selfi Agostina Ferrenteja, dan kasneje pa Normalen avtističen film Miroslava Janeka, pred leti prejemnika nagrade Darka Bratine. Ob stoletnici rojstva režiserja Franceta Štiglica bodo v četrtek predvajali klasiko Tistega lepega dne, zaključni večer pa bo pripadel filmu Izbrisana Mihe Mazzinija.

“Prav občinstvo je v vseh teh letih potrdilo, da je to izhodišče pravo. Imamo pa vedno poudarek na slovenskem filmu, vsak večer predvajamo en kratki slovenski film, da ponudimo priložnost gledalcem kratke forme, katerih distribucija je omejena,” pojasnjuje.

Mesto s filmskim občinstvom

Kljub temu da v mestu že zelo dolgo ni klasičnega kina, je Nova Gorica vedno imela filmsko občinstvo, je prepričana. Ne le letni kino, tudi Filmsko gledališče in drugi programi Kulturnega doma so dobro obiskani. “Tudi letni kino se je rodil z željo, da bi obogatili ponudbo in pokazali, da imamo Goričani radi film,” se strinja Zornova. Kar prav kliče po nadgradnji oziroma širitvi ponudbe. “Čas je da naredimo korak naprej. Zvesto goriško občinstvo je v vseh teh letih jasno dokazalo, da je zanimanje za film veliko in kvečjemu raste iz leta v leto. Filmska kultura si tako kot ostale umetniške zvrsti, torej gledališče, glasba, likovna umetnost, literatura in podobno, v mestu zasluži svoj dom, svoj prostor, preprosto kino, kjer se odvijajo redni filmski program in vzgojno izobraževalne vsebine čez vse leto,” je prepričana Mateja Zorn. Dodaja, da so že večkrat nakazali koncept celostnega razvoja filmske kulture v mestni občini: “Upam, da se bo z jasnim zapisom vizije 'filmskega mesta' v lokalnem programu za kulturo začel uresničevati. V goriškem čezmejnem prostoru domujejo in delujejo številne filmske realnosti, od nevladnih organizacij in produkcij, kot je Kinoatelje, do izobraževalnih inštitucij, kot sta Akademija za umetnost Univerze v Novi Gorici in nova filmska smer na Gimnaziji Nova Gorica, številne iniciative in festivali, med njimi tudi Letni kino Silvana Furlana. Z domišljenim povezovanjem vseh akterjev se v naslednjih letih lahko razvije razpoznavna čezmejna turistična ponudba in filmska produkcija, ki je priložnost tudi za gospodarski razvoj,” poudarja Mateja Zorn.

Mateja Zorn

Kinoatelje

“Filmska kultura si tako kot ostale umetniške zvrsti, torej gledališče, glasba, likovna umetnost, literatura in podobno, v mestu zasluži svoj dom, svoj prostor.”

Kino z redno ponudbo je za Novo Gorico, tudi v luči kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025, pomemben cilj in si ga mesto, ki želi ostati kulturno regijsko središče, zasluži, zaključuje.

---