V knjigo zbrane izpovedi

Knjiga Pričevanja o narodnoosvobodilnem gibanju - pomembni dogodki v Komnu, Volčjem Gradu, Malem dolu, Preserjah, Ivanjem Gradu, Zagrajcu in Svetem 1941-1945 je pomembna zato, ker širšemu krogu bralcev omogoča spoznavanje dogajanja med drugo svetovno vojno.

V Kosovelovi knjižnici so knjigo predstavili urednica Nadja Mislej 
Božič, lektor Srečko Vidmar in Damijan Grmek, s pesmijo pa je 
dogodek zaokrožila Marjetka Popovski. Foto: Petra Mezinec
V Kosovelovi knjižnici so knjigo predstavili urednica Nadja Mislej Božič, lektor Srečko Vidmar in Damijan Grmek, s pesmijo pa je dogodek zaokrožila Marjetka Popovski. Foto: Petra Mezinec

KOMEN > Delo so v 70. in 80. letih začeli Ivan in Marica Luin ter Leopold Peternelj, ko so se odpravili po vaseh Komen, Volčji Grad, Mali dol, Preserje, Ivanji Grad, Zagrajec in Sveto ter zbirali pričevanja o obdobju med drugo svetovno vojno. Nastal je podroben popis dogajanja, ki je, skorajda tri četrt stoletja po vojni, še kako dragocen, saj večine njihovih virov danes ni več med živimi.

Izpolnili željo aktivnega člana

Ponatis Pričevanj, ki so leta 1997 izšla v desetih tiskanih izvodih, je bila dolgoletna želja Dušana Luina, ki je tako želel nadgraditi zapuščino svojih staršev.

“Na žalost smo se morali od njega prezgodaj posloviti. Pogrešamo njegovo zagnanost, optimizem in spodbude pri delovanju našega združenja, saj je bil motor naših dejavnosti. Z njegovim bratom Borisom in njegovo družino smo se odločili, da uresničimo Dušanovo željo,” je povedal Damjan Grmek, predsednik Občinskega združenja borcev za vrednote NOB Komen.

Važno je, da se zapis ohrani

Knjigo je uredila Nadja Mislej Božič. “Odločitev o drugem natisu Pričevanj je za vse vključene pomenila veliko odgovornost. V tem času se je spreminjal tudi jezik. Naša želja je bila, da posegamo le v težje berljiv del, zato da bo prijazen tudi za mlajšo generacijo,” je povedala urednica. Drugi ponatis Pričevalcev je izšel v dvestotih izvodih.

Za jezikovne in lektorske posege je poskrbel Srečko Vidmar. “Ohraniti je bilo treba patino in duh časa prvotnih pričevalcev,” je povedal. Razmisliti je bilo treba o hišnih imenih, uporabi kratic, ki jih mnogi danes ne poznajo več, in popraviti slovnico, ki se je v nekaj desetletjih prav tako spremenila. “Največja dragocenost pa je, da so pričevanja v knjigi. Važno je, da se zapis ohrani,” je še prepričan Vidmar.


Najbolj brano