Čustveno, živo, tako sanjavo kakor trdno

Na četrtem abonmajskem koncertu v Kulturnem domu Nova Gorica sta v ponedeljek nastopila dva izmed vidnejših slovenskih glasbenikov.

Violinist Žiga Brank se je v preteklih letih posvečal zlasti glasbi za solo violino. Pred tem pa si je, kot koncertni mojster SNG Opera in Balet Maribor, član Zagrebških solistov in Orkestra Slovenske filharmonije, pridobil bogate izkušnje orkestrskega in komornega glasbenika.

Večkrat nagrajenega pianista Petra Milića strokovna javnost uvršča med najboljše slovenske pianiste v mednarodnem merilu. Leta 1997 je na uglednem pariškem klavirskem tekmovanju Nikolaj Rubinstein osvojil prvo nagrado. Novogoriškemu občinstvu je dobro znan glasbenik, saj se je večkrat predstavil tako v Glasbenem abonmaju kot komornem ciklu Grajske harmonije.  

Program, ki sta ga predstavila v Novi Gorici, sta v letu 2017 odigrala na odmevnem koncertu v mestni dvorani Kongresa v Gradcu. Vključeval je dela Roberta Schumanna, Johannesa Brahmsa in Ludviga van Beethovna.

Koncert sta začela z Romancami Roberta Schumanna, s tremi liričnimi miniaturami, ki so v izvedbi glasbenikov dvorano napolnile z romantičnostjo in toplino. Zlasti violinist se je pri teh skladbah pokazal kot zaprisežen melodik, ki ima močan občutek za spevnost. Klavirski part je zasnovan tako, da ne preglasi violine, in tako je pianist svojo linijo tudi podajal; bil je vseskozi prisoten in zanesljiv v spremljavi, obenem pa si je dovolil izraziti svojo lastno vizijo. 

Dramatičnost se je od lahkotnejših Schumannovih Romanc postopoma razraščala v poglobljenost tako v interpretativnem kakor tehničnem smislu. Tako prva violinska sonata Johannesa Brahmsa kot znamenita Kreutzerjeva sonata Ludwiga van Beethovna sta zahtevni in umetelno koncipirani skladbi. Tandem Brank-Milić je pri izvedbah teh dveh del pokazal izrazit smisel za melodičnost in spevnost. Liričnost v izvedbah violinista je na trenutke postala kontemplativna ali celo sanjava, ne glede na zahtevnost notnega gradiva. Pianist pa je k igri pristopal veliko objektivneje. Njegova klavirska spremljava je tako zvenela kot trdna opora violinskemu partu. Vendarle je Milić v prvi vrsti spreten in izkušen pianist z občutkom za muzikaličnost, ki jo z lahkoto odstira v glasbi.

Glasbenika sta v skladbah poiskala čustvenost, ki je dajala interpretacijam živost, pomembno prvino za dobre izvedbe. Pri tem sta bila fleksibilna v dinamičnem niansiranju in pokazala visoko stopnjo tehnične discipliniranosti. 

Januarski abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica je ponudil poslušalcem razširitev koncertne ponudbe in dragoceno programsko obogatitev s tehtnimi deli skladateljev iz železnega repertoarja za violino in klavir.  

---