Luciano Kleva je sivini dodajal barve
Kultura
16. 01. 2019, 06.00
, posodobljeno: 24. 01. 2019, 12.03
Ob 15. obletnici smrti je Luciano Kleva v domači Izoli spet zaživel na svojih edinstvenih fotografijah: njegovi umetniški portreti so na ogled v Insuli, posnetki pretanjenega opazovalca Istre pa v Manziolijevi palači. Razstavi sta na ogled še danes, zatem bosta povezani v Strunjanu.
Glasbenik, fotograf, slikar in grafični oblikovalec Luciano Kleva na
avtoportretu s sinovoma Janom (levo) in Rokom. Foto: Andraž Gombač
IZOLA, STRUNJAN
>
Luciano Kleva, leta 1954 rojen v Kopru, se je uveljavil kot glasbenik, soustanovitelj skupin Istranova in Vruja, fotograf, grafični oblikovalec in slikar. Njegovo življenje se je veliko prehitro pretrgalo dva dneva pred božičem leta 2003 v prometni nesreči.
Po študiju na milanski akademiji se je Kleva veliko posvečal modni fotografiji, ženskemu aktu in portretu, sčasoma vse bolj tudi Istri, v spremnem besedilu piše likovni kritik Dejan Mehmedovič, ki v galeriji Insula gosti cikel Znane osebnosti. Kleva je v zadnjih petih letih življenja portretiral vrsto bolj ali manj znanih: umetnike, politike, znance ... Nasmejan Tone Pavček sedi, nanj se naslanja hči Saša. Zvest Apollonio stoji ob slikarskem platnu, ob njem sedi Nives Marvin. Andrej Medved v prekrižanih rokah drži revijo Are Oggi in pištolo. Brane Kovič se široko reži, še širši je njegov razgaljeni trup, prav tako do pasu nag Toni Biloslav je v pozi metalca diska, nekdanji minister za kulturo Jožef Školč jezdi lesenega konjička, s klopce zre tedanji predsednik republike Milan Kučan ... Tu so še Lado Jakša, Vesna Dekleva, Jadran Sterle, Lojze Logar, Mateja in Nika Tomažinčič, Vida Klenovšek, Fanči Kuhar, Vesna Furlanič Valentinčič ...
Sledi razstava slik Valentine Agostini Pregelj
Selitvi del Luciana Kleve v Strunjan bo v Insuli že v petek ob 18. uri sledila otvoritev nove razstave. Pod naslovom In bolj in bolj si ranljiv bo svoja dela predstavila mlada koprska akademska slikarka Valentina Agostini Pregelj. Razstava bo na ogled do 15. februarja.
Kleva se je najbolj posvečal prav človeku - kot estetski, erotični, mentalni, družbeni, etnični, etnološki kategoriji, pojasnjuje Mehmedovič. “Čisto slikarstvo je zamenjal s foto-kolažem, kjer je po primarni obdelavi negativa, ko je določil centralni vrtinec, v katerem se je nahajal portretiranec, površino koloriral. Na ta način je ustvarjal nekakšne obarvane fotografije.” Tako je dosegel “arhaizacijo” portreta in jo obenem obogatil na estetski ravni.
Portretiranci so se mu odprli, se pred njim sprostili - rezultat so domiselne, humorne fotografije. “Pri Klevi imamo nekaj sarkazma, nekaj grotesknosti, malo je tudi banalno, vsekakor pa dobrohotno in duhovito,” ugotavlja Mehmedovič.
Fotografijo in slikarstvo je Kleva združeval tudi na delih, predstavljenih v ciklu Istra v Manziolijevi palači. Na posnetkih, dragocenih tako v umetniškem kakor dokumentarnem pogledu. je spet v osrčju človek, Istra pa je predstavljena “kot vsebinsko in duhovno 'nabit' prostor izjemne naravne lepote, poln posebne kulturološko 'prevetrene' zgodovine,” poudarja Mehmedovič in opozarja, da je Istra na fotografijah “ujeta precej idilično, a hkrati precej realistično, resnično”.
Tako obrazi Istre kakor portreti bodo kmalu na ogled še v galeriji Krka zdravilišča Strunjan.