Strastna melanholija Anne Calvi

Tista, ki je pred štirimi leti razprodala veliko dvorano Kina Šiška, se je vrnila in to storila znova. Anna Calvi k sreči še ni prebila meje, ko postanejo samoumevni samo še stadioni. Saj ne, da ji človek tega ne bi privoščil, ampak njena karizmatičnost žari v sposobnosti, da prenese toliko bližine.

LJUBLJANA > Anna Calvi se je v Ljubljano vrnila z novim albumom, tretjim po vrsti, imenovanim Hunter ter se prav pošteno izpovedala, vrgla na kolena, Ljubljani poslala nežen “I love you” ter odšla Italiji naproti, kjer je nadaljevala svojo novembrsko turnejo. Življenje, ki ga piše skozi kitaro, ni obarvano samo v škrlat človeških skušnjav in njen glas, čeprav boža kot žamet, ne sije samo v barvah jutranjih meglic, temveč pri Anni Calvi pokrajino presekajo strele, pri njej grmi in zemlja se trese ter na koncu znova sestavi, še lepša kot poprej.

Njena izpovednost sega do globočin Nicka Cavea in pleše skozi melanholijo desert rocka, s kakršno nas je naježila muzika skupine Cowboy Junkies ali mojstra lepega in počasnega, nepozabnega Ryja Cooderja, le da jo je Anna Calvi osedlala na divje konje svoje stratocasterke, svojega meča.

V Angliji leta 1980 rojena umetnica biva v svetu glasbe že od najnežnejših nog, veliki preboj pa ji je uspel leta 2011, ko je izdala istoimenski album ter neizbrisno zaznamovala in osvojila vsaj tisti del sveta, ki rad prisluhne odpadnicam ženskega spola, neutrudnim raziskovalkam, ki si same postavljajo svoje meje. Na albumu so zasijali nepozabni komadi Rider to the Sea, Desire in Love Won't Be Leaving.

Sledil je album One Breath (2013) in pesmi, kot so Eliza, Cry in Tristan, v katerih je postala Anna vokalno še bolj veličastna, saj je vplive klasične glasbe, kakršno je srkala kot otrok, prepletla z elektroniko. Letos poleti je predstavila album Hunter, na katerem se igra z vlogo lovca in plena. Alfa ženska si drzne na glas sanjariti tudi o svoji krhkosti. Ali kot pove v spremni besedi k albumu: “Grem v svet in ga vidim kot svojega - od njega nekaj hočem, raje kot da sem samo njegov pasivni izdelek. Lačna sem izkušenj ... Ta plošča želi biti prvinska in lepa, ranljiva in močna, hoče biti lovec in plen.”

Hunter je prinesel skladbe, kot so Don't Beat the Girl Out of My Boy, Alpha in As a Man, Anna Calvi pa je utrdila občutek dobrovoljnega razdajanja, ki veliko daje tako njej kot njim, publiki. Občinstvu želi pogledati v oči ter njegovim temnim željam ponuditi ramo razumevanja. Zatem pa vrže glavo vznak, razkrije mehko kožo vratu in odleti.

---