Jusarji so končno dobili nazaj, kar so jim vzeli v času fašizma

Po 22 letih pravdanja je openskemu jusu prikimalo tudi vrhovno kasacijsko sodišče v Rimu. Fašistični zakon, ki jim je odvzel lastnino, ne sme in ne more biti podlaga, na kateri si lahko kasnejša oblast prisvaja zemljišča. Gre za precedenčno sodbo in veliko zmago, ocenjujejo predstavniki jusov iz slovenske skupnosti v Italiji.

OPČINE > Openski jus je bil ustanovljen leta 1834, ko je skupina petih vaščanov odšla na tržaško občino in povedala, da zemljišča vasi že od nekdaj uporabljajo. V skladu z zakoni tedanje države je z vpisom v zemljiško knjigo nastal openski jus in vaščani so lahko s približno 400 hektarji zemljišč upravljali v skladu z načeli skupnega premoženja. Na podlagi zakona iz leta 1927 pa je lastnica zemljišč postala tržaška občina. Tako je bilo do 90. let prejšnjega stoletja, ko je v veljavo stopil zakon, ki je določal, da jusi razpolagajo z lastnimi zemljišči.

Lastniki brez možnosti uporabe zemljišč

A za openski jus se je delo takrat, pred 22 leti, šele začelo, je povedal Drago Vremec, nekdanji predsednik openskega jusa. Dežela Furlanija Julijska krajina jusov sprva ni želela priznati kot pravnih oseb. Čeprav so po njihovih pritožbah lahko svoje lastništvo kasneje vpisali v zemljiško knjigo, pa openski odbor za ločeno upravljanje s premoženjem jusom ni prepustil upravljanja. “Ni bilo sporno, čigavo je zemljišče, temveč služnost na zemljiščih,” je zaplet opisal Vremec.

Zato je v preteklosti prihajalo do sporov pri upravljanju gozdnih površin. “Nasprotovali smo zahtevi Odbora za ločeno upravljanje, naj vsakoletno sečnjo opravlja gozdno nadzorništvo v Trstu. Nadaljevali smo s sečnjo, a nas je gozdna straža vse prijavila tožilstvu. Je pa takrat javna tožilka odločila, da je openski jus zakonit lastnik in tako potrdila naše stališče, da smo pravna oseba na osnovni veljavnih državnih in deželnih zakonov,” se enega od prelomnih trenutek spominja Vremec.

Ker je obstajala nevarnost, da jusarsko zemljo znova pripišejo tržaški občini, so se odločili, da bodo pravico iskali po sodni poti. Tožili so tržaško občino, deželo Furlanijo Julijsko krajino in openski odbor za ločeno upravljanje s premoženjem.

Sledila so leta pravdanja, pritožb in končna zmaga. Sporočilo Vrhovnega kasacijskega sodišča v Rimu je jasno: Uporaba fašističnega zakona iz leta 1927 oziroma ločeno upravljanje jusarskega premoženja je v neskladju z italijansko zakonodajo.

“Ključ je bil zakon iz leta 1927, ki so ga v Trstu skrbno izkoristili v dolgi bitki med Trstom in podeželjem, ki se je začela že v začetku 19. stoletja. Mesto se je skušalo polastiti zemljišč, s katerimi so upravljale vaške skupnosti in jusi. Tržaška občina je izkoristila zakon, ki je bil sicer namenjen srednji in južni Italiji. Po toliko letih se je izgubil zgodovinski spomin in ljudje so delali naprej, kot so bili vajeni,” je povedal odvetnik Peter Močnik, ki je pohvalil tudi delo članov jusa: “Odvetnik je lahko uspešen le, če v roke dobi prave dokumente. To pa je naloga strank.”

Uspeh je pripisal tudi lansko leto sprejetemu zakonu, ki je priznal obstoj skupne lastnine, za katerega so se člani jusov in srenj v Italiji borili dolga leta. “Srečo smo imeli, da so sodniški mlini mleli tako počasi, da so že prej sprejeli zakon v našo korist,” se je pošalil odvetnik.

Damjan Pobega: Na Slovenijo sodba verjetno ne bo vplivala

Tako zakon kot tudi razsodba sta priznanje za dolgo delo borcev za skupno lastnino, je povedal Karlo Grgič, podpredsednik Državne konzulte skupne lastnine: “To, kar smo naredili mi, je naloga naših politikov, predstavnikov. Tega niso zmožni, ker funkcionarji to preprečujejo. Upam, da bo ta razsodba vplivala na njihov odnos do jusov po vseh Italiji, pa tudi v Sloveniji.”

V Združenju predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije so nekoliko manj optimistični. “O tem se bomo pogovarjali na novembrskem upravnem odboru. Moje osebno mnenje pa je, da to ne bo vplivalo na nas,” je povedal predsednik združenja Damjan Pobega. Pojasnil je, da je situacija v Italiji in Sloveniji povsem različna.

Marko Černic iz jusa obmejne vasice Vrh v Goriški pokrajini pa v razsodbi že vidi priložnost za njihovo skupnost: “V Goriški pokrajini sta dva jusa. Tudi pri nas smo v sporu z občino in želimo zadevo urediti. Upam, da bomo mi in drugi jusi iz vse države razsodbo izkoristili v svoj prid.”

Teh ni malo. V Furlaniji Julijski krajini imajo jusi v lasti 75.000 hektarjev, v vsej Italiji pa kar 3,5 milijona hektarjev zemljišč.

Če se razsodbe veselijo v jusih, nekateri Openci že opozarjajo na nove težave. Kar nekaj hiš v središču naselja je namreč zgrajenih na zemljiščih openskega jusa in so v zemljiških knjigah vpisane kot lastništvo jusa. V preteklosti so člani openskega jusa zato predlagali občini zamenjavo za zemljišča v isti vrednosti, a do zdaj niso bili uspešni. Z zgodovinsko razsodbo rimskega sodišča pa bo njihova pot v prihodnosti po vsej verjetnosti nekoliko lažja.

---