Tartini je še vedno živ

Jasna Nadles, ki umetniško vodi Tartini festival, v festivalskem ansamblu Il Terzo Suono pa igra na flavto traverso, pravi, da je vesela, ker jim je tudi letos uspelo. Osrednji del festivala se sicer začenja jutri, umetniška vodja pa je zadovoljna, ker so kljub precejšnji negotovosti v začetku leta ostali zvesti vsem zavezam, ki se jih držijo že sedemnajst let.

PIRAN > Tartini festival si že od samega začetka prizadeva, da občinstvu ponuja vrhunski program, v katerem sodelujejo velika imena iz sveta poustvarjanja baročne glasbe ter s tem pomaga, da se Piran s Tartinijevo neprecenljivo zapuščino vse bolj utrjuje na svetovnem zemljevidu glasbenih mest. Osrednji del letošnjega festivala, ki bo do 8. septembra ponudil ducat koncertov, se začenja jutri ob 20.30 v Minoritskem samostanu, kjer bo nastopil dunajski Koehne kvartet.

Pravkar ste se s festivalskim ansamblom Il Terzo Suono vrnili z nastopa v Pesaru. Kako so tam sprejeli vas in Tartinijevo glasbo?

“Cerkev, v kateri smo konec minulega tedna nastopali v sklopu festivala v Pesaru, je bila polna do zadnjega kotička. Tartinijevo glasbo in naš ansambel so sprejeli zelo navdušeno, v tem mestu so namreč z glasbo zelo povezani, saj se je tam rodil Gioachino Rossini. Zato zelo čutijo z drugimi mesti, kjer so bile rojene pomembne glasbene osebnosti, tudi s Piranom.”

Jasna Nadles,

umetniška vodja Tartini festivala

“Vsem, ki organiziramo festival, največ pomeni, ko ljudje s koncertov odhajajo s širokimi nasmehi.”

Tartini festival si že sedemnajst let, od samega začetka, prizadeva promovirati Tartinijevo glasbeno zapuščino, njegovo violino, rojstno hišo in mesto. Koliko bi se na tem področju še dalo narediti?

“Letos je leto Evropske kulturne dediščine, zato se mi zdi še posebej pomembno, da se povezujemo vsi tisti, ki promoviramo našo glasbeno dediščino. Tartini je bil rojen v Piranu, ustvarjal je v Padovi, njegov najpomembnejši učenec Pacuale Bini je bil iz Pesara, in ta mesta so že zgodovinsko zelo povezana. Naša naloga je, da to čimbolj kakovostno ohranjamo in o tem osveščamo širšo javnost.”

Letošnji festival ste začeli 2. avgusta, ko so ob obletnici odkritja Tartinijevega spomenika nastopili Salzburški komorni solisti ...

“S tem brezplačnim in vsem dostopnim koncertom, ki smo ga pripravili s piransko Skupnostjo Italijanov, smo želeli klasično glasbo približati tudi ljudem, ki ji sicer ne prisluhnejo. Tovrstne dogodke organiziramo, ker se nam zdi resnično nujno, da ima tudi najširša javnost dostop do res vrhunske klasične glasbe. Vsem, ki organiziramo festival, največ pomeni, ko ljudje s koncertov odhajajo s širokimi nasmehi.”

Kako ste oblikovali letošnji program, kaj bodo največji vrhunci?

“Letošnji program prinaša dvanajst koncertov, kar je nekoliko več kot v minulih letih. Nastopila bosta dva orkestra: Novi komorni orkester Ferruccio Busoni iz Trsta in stari znanci Tartini festivala, ansambel I Solisti Veneti. Na našem festivalu se bo letos prvič predstavil eden najvidnejših francoskih violončelistov Marc Coppey, zanimiv bo tudi zadnji koncert, na katerem bo nastopil Kvartet Novalis. V njem igrajo samo vrhunski glasbeniki, tudi eden največjih violistov našega časa, Vladimir Mendelssohn. Festivalski ansambel Il Terzo Suono pa bo tokrat nastopil z violinistom Gianpierom Zanoccom, koncertnim mojstrom enega Venice Baroque Orchestra, ki sodi med najznamenitejše baročne orkestre na svetu. Zelo se trudimo, da v Piran pripeljemo resnično velike glasbenike.”

V začetku letošnjega leta vašemu festivalu ni kazalo najboljše ...

“Res je, takrat smo bili zaskrbljeni, ker na štiriletnem programskem razpisu ministrstva za kulturo nismo dobili sredstev in zato je bila naša prihodnost negotova. Uspešni pa smo bili na projektnem razpisu istega ministrstva. Hvaležni smo, ker so prepoznali kakovost in pomembnost dela, ki smo si ga zastavili ter nam zaupali, da delamo kakovosten program.”

Letos bo na festivalu spet mogoče slišati Tartinijevo violino ...

“Letos jo bomo lahko slišali na koncertu ansambla I Solisti Veneti. Trudimo se, da Tartinijeva violina zazveni prav na vsakem našem festivalu, da jo poslušalci lahko slišimo in da ostaja živa. To je pravzaprav ena izmed naših osnovnih nalog. Ob tem smo zelo hvaležni Pomorskemu muzeju Sergej Mašera, da v tej ideji sodelujejo z nami ter da skupaj gradimo promocijo tega izjemnega instrumenta.”

S kakšnimi vtisi pa iz Pirana odhajajo tuji glasbeniki?

“Zelo so navdušeni in se vedno z veseljem vračajo. Izjemno pa me veseli tudi to, da jih veliko od njih vez s Tartinijem ohranja tudi po koncertnih odrih širom sveta: na Dunaju, v Parizu, New Yorku ... Lahko bi rekla, da imamo res veliko ambasadorjev Tartinijeve glasbene zapuščine, pa tudi Pirana in Slovenije.

---