Drzen mojster
Kultura
23. 05. 2018, 08.30
, posodobljeno: 05. 06. 2018, 16.00
V 86. letu starosti je v New Yorku umrl ameriški pisatelj Philip Roth, eden najpomembnejših pisateljev na svetu v minulega pol stoletja. Prejel je vrsto uglednih nagrad, med njimi tudi Pulitzerjevo, vsako leto pa so ga omenjali tudi kot favorita za Nobelovo nagrado za literaturo.
Philip Roth je bil eden najpomembnejših svetovnih pisateljev v
minulega pol stoletja.
NEW YORK
> 19. marca 1933 v Newarku v zvezni državi New Jersey rojeni Philip Roth je bil “neke vrste kronist Amerike, ne le judovske, ampak Amerike kot take in s tem sodobnega sveta”, pravi Miriam Drev, ki je v zadnjem desetletju prevedla njegova dela Ameriška pastorala, Slehernik, Ogorčenje, Ponižanje, Nemeza in Očetovina.
Pisatelj, ki je šel “vselej čez meje”, slovi po izjemnem jezikovnem mojstrstvu, vselej pa je bil odkrit glede kočljivih tem. “Podiral je tabuje, tudi v odnosu moški-ženska, zato marsikomu ni bil všečen,” pravi prevajalka. Meni, da je bil Roth v načinu svojega kritičnega gledanja, ne poveličevanja, precej evropski.
V Ameriški pastorali, za katero je dobil Pulitzerjevo nagrado, je postavil spomenik obdobju, ko se je Amerika po drugi svetovni vojni razcvetela, hkrati pa so se pojavile številne težave, tudi rasni nemiri in vietnamska vojna, pojasnjuje Miriam Drev. Pri prevajanju Rotha ji je bilo vselej všeč, da se v nizu romanov pojavlja tudi njegov alter ego Nathan Zuckerman. Nazadnje je poslovenila roman Očetovina: resnična zgodba, ki v osrčje postavlja univerzalno temo: odnos med sinom in očetom ter menjavo avtoritete v družini.
Že zdavnaj se je nad Rothom navdušil tudi pisatelj, prevajalec, bibliotekar in nekdanji direktor Goriške knjižnice Franceta Bevka Boris Jukić (1947) iz Kobarida. Prevedel je dva mojstrova romana, izdana pri Mladinski knjigi: leta 1986 Rothovo ključno delo Portnoyeva tožba, ki je tudi prvi Jukićev prevod in je pred desetletjem doživel ponatis v zbirki Veliki večni romani, leta 1992 pa še Prevaro.
“Že kot študente nas je Roth pritegnil z drzno erotiko, kakršne pri nas nismo bili vajeni,” se spominja Jukić. “Prejšnjemu uredniku na Mladinski knjigi objava Portnoyeve tožbe ni dišala, njegov naslednik Aleš Berger pa je bil iz naše generacije in je knjigo uvrstil v program.” Zanjo je bilo veliko zanimanja, o čemer priča že podatek, da je izšla v kar 5000 izvodih.
Roth je bil judovskega rodu in ga je v otroštvu zaznamovala stroga materinska vzgoja, poudarja Jukić: “Portnoyeva tožba je en sam boj, kako se izviti iz tega objema, primeža, je poskus osamosvojitve moškega pri 33 letih. Prevedel sem tudi Varuha v rži, ki ga je napisal Rothov starejši pisateljski kolega J. D. Salinger, prav tako Američan iz judovske družine, ki pa je bil povsem drugačen, trdno odločen, da nikoli ne bo dozorel, ampak ostal v rži, kjer se igrajo otroci. Varovati jih hoče, da ne bi kateri zašel ven in padel v prepad - s tem bi doživel grozo in dozorel.”
Močen je tudi Rothov roman Umirajoča žival, ki je v prevodu Mirka Napasta leta 2010 izšel pri Sanjah. “Naslov je zgovoren, tu pisatelj dela nekakšen obračun z erotiko,” pravi Jukić. “Roth ugotavlja, da je spolnost maščevanje smrti. To je večna tema. Umetnost skuša premagati vse, kar bremeni duha, in pokazati, da je življenje vendarle - lepo.”