Vsaj tri tedne traja, da ulovimo ritem

Tudi tokratni premik ure je pri nekaterih sprožil zmedenost, utrujenost, brezvoljnost, saj se je porušil bioritem. Zdravniki ugotavljajo, da potrebuje telo vsaj tri tedne za prilagoditev. Težave imajo zaradi tega tudi živali in z njimi kmetovalci. A pretežni del Evrope in Slovenija vztrajata pri prehodu na poletni in zimski čas. Ključni argument je prispevek k varčevanju z električno energijo, kar so nekatere študije že ovrgle.

Odpri galerijo

Po opažanjih zdravnikov mnogi odrasli in otroci zaradi spremembe ure potrebujejo vsaj tri tedne, da se prilagodijo novemu ritmu. Zlovoljni, utrujeni, razdraženi so. Pri nekaterih prihaja do psihične motnje in depresivnosti, zlasti ob vstopu v zimski čas.

Prihranek energije

Temeljni vzrok premikanja ure je bil že pred desetletji prihranek energije in s tem globalno varčevanje. Slovenija se je premiku ure pridružila leta 1982. V Evropi so se prehodu na poletni čas že davno odrekli Islandija, Rusija in Belorusija.

Kje premikajo uro in kje ne?

Približno 70 držav, med njimi Slovenija, ima poletni čas in dvakrat na leto premika uro. Rusija je to opustila leta 2011, po 30 letih. Ure ne premikata niti Belorusija in Islandija.

Japonska je premikanje ure po treh letih preizkušanja ukinila leta 1951. Kitajci so premik ure ukinili leta 1991, imeli so ga od leta 1986.

Slovenija uro premika od leta 1983. EU je leta 1996 standardizirala poletni čas, leta 2000 je sprejela evropsko direktivo o poletnem času.

V svetu ima poletni čas večji del Severne Amerike, južni del Avstralije, Nova Zelandija, Samoa, Fidži, Čile, Paragvaj, Urugvaj in Brazilija. Ure ne premikajo na turškem delu Cipra, v Egiptu, na Faklandskih otokih in na Jamajki, v večini afriških in azijskih držav.

Cilj premika ure je izkoristek dnevne svetlobe. Ljudje naj ne bi spali v času sončne svetlobe, ki so ji prilagojene delovne in šolske ure.

Veliko študij navaja prihranek energije. Ta je bil pred desetletji res občuten. Doživljamo pa vse bolj vroča poletja, klima se spreminja in nujno je čez dan dolgotrajno ohlajevanje bivališč s klimatskimi napravami. Te pa trošijo električno energijo in prihranka energije domala ni.

Težave z zdravjem

Študije leta 2016 so dokazale, da sta depresija in jesenski premik ure nazaj tesno povezani. Jeseni narašča število obolelih za depresijami. Spomladi se organizem ne more takoj navaditi na drugačen bioritem, zato so ljudje nenaspani, bolj utrujeni, manj ustvarjalni in zbrani. To vpliva tudi na večjo možnost prometnih in delovnih nesreč. Nenaspanost slabi imunski sistem. Največ težav imajo občutljivejši ljudje, ženske in mlajši, ki imajo vsak dan naporen urnik.

Negativni vplivi na zdravje

V študijah leta 2016 so dokazali, da sta depresija in jesenski premik ure nazaj, na standardni čas, tesno povezani. Jeseni porase število obolelih, ki se soočajo z depresijami, za kar naj bi bila kriva ura večerne svetlobe, ki jo zaradi premika časa izgubimo. Spomladi pa se organizem ne more takoj navaditi na drugačen režim počitka in spanca, ljudje so nenaspani, bolj utrujeni, manj ustvarjalni in zbrani. To krepi možnost za prometne in delovne nesreče.

Premik ure zelo vpliva na ljudi s hudimi glavoboli in migrenami. Te povezujejo z močnimi vizualnimi spremembami, sprememba ure naj bi vplivala na spremembo zaznave sončne svetlobe.

Ljubica Kolander Bizjak, zdravnica splošne medicine in strokovna direktorica v koprskem zdravstvenem domu (ZD) opaža, da se spremembi ure težko prilagajajo bolj občutljivi ljudje, ki imajo zdravstvene težave že ob spremembah vremena. “Bioritem je dokazljiv in pomemben,” dodaja. “Spremembe ga porušijo, telo potrebuje čas, da se spet uravnovesi. Znanstvenih raziskav o vplivu premika ure na zdravje pa še ni.”

Specialisti šolske medicine, med njimi Melanija Kocjan iz koprskega ZD poudarjajo, da se otroci laže in hitreje prilagajajo spremembam, pouk osnovnošolcev se ne prične tako zgodaj, da bi bile težave večje. “Se pa premik ure občutneje pozna pri dijakih, ki morajo biti v klopeh pogosto že ob 7. uri,” dodaja. Pediatrinja v izolski bolnišnici Irena Cetin Lovšin pristavlja: “Otroci, ki jih zdravimo v bolnišnici, imajo vrsto drugih težav z zdravjem, ki jih zdravimo in nismo pozorni na tiste, morda povezane s premikom ure.”

Več študij pa je že dokazalo, da pomanjkanje spanja neugodno vpliva na imunski sistem in splošno odpornost. Najmočnejši vpliv premika ure zaznavajo občutljivejši ljudje, ženske in mlajši, ki imajo naporen dnevni urnik. Starejši so bolj sproščeni, saj si sami razporejajo obveznosti.

Študija v ZDA

Raziskovalci Univerze v Michiganu so v posebni študiji pred leti opazili porast primerov srčnih napadov. Ob ponedeljkih po spremembi ure je po njihovih ugotovitvah 24 do 25 odstotkov več srčnih infarktov v primerjavi z drugimi dnevi v letu. Poudarjajo, da so nevarni štirje zaporedni ponedeljki za tem, ko se menja uro na poletni čas.

Raziskava je zajela paciente, ki so obiskali bolnišnico Michigan med letoma 2010 in 2013. Ugotovili so tudi, da menjava ure v jeseni, ko imamo uro več spanca, pripomore k zmanjšanju srčnih infarktov - po jesenski menjavi ure so zabeležili 21 odstotkov manj srčnih infarktov. Število srčnih infarktov se zelo poveča tudi, ko so ljudje še v stresu.

Kako se prilagoditi?

Zdravniki svetujejo postopno prilagajanja prehoda na poletni čas. Začeli naj bi štiri dni pred spremembo ure: k počitku se odpravimo prvi dan 15 minut prej, drugi dan pol ure, tretji dan 45 minut in četrti dan uro prej.

Tik pred spanjem ne večerjamo, to storimo vsaj uro in pol prej. Popoldanski čas za kavo v sozvočju s počitkom pomikamo na zgodnejši čas. Šolarji naj bi obveznosti končali uro prej. Kadar imajo malčki zvečer težave, saj niso zaspani, naj bi bili dve uri pred spanjem telesno dejavni na svežem zraku, da bodo bolj utrujeni.

Stališča EU

Februarja letos je Evropski parlament na podlagi mnogih pobud ljudi opozoril, da so prebivalci vse bolj zaskrbljeni zaradi premika ure marca in oktobra. Številne študije niso prišle do skupnega zaključka, a ugotavljajo negativen učinek na zdravje ljudi, navaja resolucija. To so evropski poslanci sprejeli februarja in z njo od Evropske komisije zahtevajo, da temeljito preuči učinke premika ure dvakrat letno in pripravi predlog sprememb, če bodo te potrebne. Resolucijo je podprlo več kot dve tretjini poslancev.

Za ukinitev premikanja ure se po poročanju STA zavzema tudi evropski poslanec iz Slovenije Igor Šoltes. Poudarja, da je vse več pozivov in dokazov, da utemeljitev za spremembo ure ne zdrži več presoje. Izpostavlja škodljive vplive na zdravje, prometne nesreče in povečanje administrativnih stroškov.

---