Hrana se je pri nas zelo podražila

Cene kmetijskih pridelkov in živilskih izdelkov so se v zadnjih petih letih na globalnem tržišču znižale za skoraj četrtino. Cene v agroživilskih verigah po Evropi so se po letu 2008 zvišale za deset do enajst odstotkov in v Sloveniji za 15 do 20 odstotkov, je včerajšnje predavanje zadružnikom Kaj se obeta slovenski predelavi hrane po letu 2020 začel dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

PORTOROŽ > Zaradi tolikšnega porasta cen se Slovenija uvršča med tretjino držav, v katerih se je hrana na trgovskih policah najbolj občutno podražila. Dobaviteljem kljub temu še nadalje znižujemo odkupne cene in v tem pogledu je Slovenija na predzadnjem mestu, slabše se godi le češkim dobaviteljem. Odkupi v Evropi, predvsem na Irskem, v Romuniji, na Nizozemskem, Finskem in Švedskem (v tem vrstnem redu) pa pridobivajo na vrednosti.

Nemčija je postala vodilni trgovec s hrano

Aleš Kuhar je opozoril še, da se maloprodajne cene mesa pri nas višajo, “upajmo, da se bo to vsaj delno odrazilo pri dobaviteljih”, pri olju, maščobah in alkoholnih pijačah pa se nižajo.

Tehnološki napredek v kmetijstvu

Ta napredek je najbolj opazen pri žitu. Površine, posejane s to kulturo, so se od leta 1961 do 2014 povečale za desetino, proizvodnja žitnih izdelkov pa je v tem obdobju narasla za trikrat in pol ter presegla rast prebivalstva. Zaradi tehnološkega napredka so po vsem svetu prihranili za 1,26 milijarde hektarjev novih površin, kar je primerljivo s površinami v ZDA in Indiji, je Kuhar povzel izsledke študije Svetovne banke.

V zadnjih devetih letih je postala Nemčija vodilni trgovec s hrano. Slovenija je lani predelala za 1,8 milijarde evrov hrane in jo za skoraj milijardo izvozila. Izvoz nam vseskozi narašča. Njegova lanska vrednost je bila za skoraj desetino višja od predlanske. “Najboljši podatek v zadnjem desetletju je, da skoraj 55 odstotkov uvoza predelane hrane 'pokrijemo' z izvozom. Narašča predvsem izvoz mesa in mlečnih izdelkov, nasprotno se zmanjšuje izvoz piva in vina, ki smo ga, poleg mleka, dolga leta izvozili več kot uvozili. Mlečnih izdelkov še vedno več izvozimo.”

Slovenija OECD ni prijavila refoška

Slovenija je lani OECD prijavila štiri sorte vina, med njimi ni refoška, medtem ko so Hrvati refošku formalno namenili 9000 hektarjev površin. Da smo v Sloveniji pozabili na refošk, je Kuhar označil za dokaj “škandalozno”, a še ni slišal, da bi se kdo ob to obregnil.

Aleš Kuhar, agrarni ekonomist: “V razvitih državah je opaziti reindustrializacijo. Samo poglejte, od kod prihajajo nogavice in zobna pasta. V Sloveniji, kjer še kar verjamemo v zamisel o liberalnem tržišču, pa Polzela nogavic ne izdeluje več.”

Največ izvažamo na Hrvaško, največ uvažamo iz Italije. Uvoz najbolj narašča pri sokovih in drugih brezalkoholnih pijačah ter pekarskih izdelkih.

Agroživilska industrija se na globalnem trgu še kar koncentrira. “Pet držav, med katerimi so vodilne Brazilija, ZDA in Indija, dosega več kot 90 odstotkov mednarodne menjave s sojo. Skoncentrirana je tudi menjava na področju sladkorja in tudi tam ima primat Brazilija.” Zrasel je izvoz svinjine, v ZDA, Španiji in Nemčiji beležijo polovico celotne rasti, samo v Nemčiji petino, “saj zadnje desetletje vodijo izrazito merkantilistično politiko”.

Slovenci največ mesa uvažamo iz Nemčije in Avstrije. Naša država je med tistimi, ki pri rejnih živalih najmanj uporabljajo veterinarske antibiotike. V Avstriji jih uporabljajo dvakrat več, v Nemčiji in na Hrvaškem petkrat več, v še večji meri na Madžarskem in Poljskem ter daleč največ v Španiji.

V obdobju 2015-16 je naša agroživilska industrija zabeležila 76 milijonov dobička, ustvarjenega predvsem v mesni industriji in predelavi sadja. Za lansko leto pričakujejo še boljše rezultate, vendar se, tako Kuhar, rast te proizvodnje in gospodarstva že pregreva.

---