Miran Žitko gradi kulturne mostove

Občina Postojna je ob slovenskem kulturnem prazniku letošnje priznanje Miroslava Vilharja za življenjsko delo na področju kulture in promocije občine Postojna podelila tenoristu, zborovodji in glasbenemu pedagogu Miranu Žitku, ki zadnja leta za kulturne dogodke skrbi tudi kot zaposlen na Občini Postojna.

POSTOJNA > Postojnčan Miran Žitko je na Akademiji za glasbo diplomiral iz opernega petja. Njegov pevski repertoar je širok. Že med študijem in pozneje je nastopal kot solist z različnimi orkestri in glasbenimi ansambli, kot tenorist pa se je leta 1991 zaposlil v profesionalnem Slovenskem komornem zboru (sedanjem Zboru Slovenske filharmonije) v Ljubljani. Kot solist je nastopil tudi v raznih operetah v Sloveniji in zamejstvu, veliko je nastopal tudi priložnostno na raznih prireditvah in koncertih. Kot zborovodja je vodil kar devet pevskih skupin, ob tem pa čas našel tudi za petje v domačem Mešanem pevskem zboru Postojna, na turneji po ZDA pa je sodeloval s Komornim zborom Ave.

Poleg zborovodstva in pevskega nastopanja je bil veliko let učitelj klavirja in nauka o glasbi ter učitelj solopetja na glasbenih šolah v Postojna, Ajdovščini in Cerknici.

Silva Bajc

lanskoletna Vilharjeva nagrajenka

“Kulturno je lahko le tisto ravnanje, ki je hkrati tudi moralno in etično.”

Skrbi tudi za kulturni utrip

Zadnja leta je zaposlen na Občini Postojna, kjer skrbi za promocijo in kulturni utrip občine. “Skozi svoje aktivnosti se je vsa leta aktivno vključeval v kulturno življenje na Postojnskem. S svojim glasom in zborovodstvom je pripomogel k prepoznavnosti naše občine in gradil kulturne mostove med domačim krajem in raznimi društvi in skupinami iz drugih občin naše domovine, zamejstva in tujine,” so še obrazložili na občini.

Kultura: dobri, strpni, prijazni odnosi

Žitko je priznanje prejel na sinočnji osrednji prireditvi Občine Postojna ob Prešernovem dnevu. Na njej je kot slavnostna govornica spregovorila lanskoletna Vilharjeva nagrajenka Silva Bajc, sicer vodja območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. “Umetnost kot najžlahtnejša sestavina kulture nagovarja človekova najbolj intimna občutja, gradi vrednote, širi obzorja dojemanja sveta in zagotavlja širino duha,” je poudarila Bajčeva.

A dodala, da kultura ni le umetnost. Kulturno je, kot pravi, lahko le tisto ravnanje, ki je hkrati tudi moralno in etično. Kultura je odprta in spoštljiva izmenjava mnenj in dobri, strpni, prijazni odnosi: med ljudmi na istem dvorišču in na dvorišču tega planeta, ki si ga delimo vsi. “Vsi s čisto enako pravico. Ne glede na to, na katerem koncu sveta smo se rodili. Ne glede na to, ali ostajamo na tistem koncu ali nas pot usode zanese drugam. Prostovoljno ali po sili življenjskih razmer, ki nas pahnejo v odhod. Ali v beg. In na izpitu iz tovrstne kulture je toliko padcev, da bi nas moralo resno skrbeti,” je opozorila.

---