Slikar z zlatim leskom

Leto 1918 za Avstro-Orgsko ni bilo srečno. Ob porazu v prvi svetovni vojni je razpadlo cesarstvo, istega leta pa so se poslovili tudi štirje velikani dunajske moderne: Otto Wagner, Egon Schiele, Koloman Moser, na današnji dan pred stotimi leti pa avtor Poljuba, ene najznamenitejših slik 20. stoletja, Gustav Klimt.

DUNAJ > Čeprav je bil Gustav Klimt (1862-1918) za življenja eden najbolje plačanih avstrijskih slikarjev, so njegova dela, zlasti tista iz zlatega obdobja, med kritiki dolgo veljala zgolj za dekorativna oziroma kič. Njegova priljubljenost je začela rasti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so, prežarjena z željo po svobodi hipi generacije, postala tudi bolj dovzetna za secesijo.

To umetniško obdobje je namreč zagovarjalo odmik od akademskosti in popolno svobodo izražanja. Tudi zato se dela njenih predstavnikov izjemno razlikujejo: Egon Schiele, recimo, v strogi ekspresionistični maniri upodablja grenke in boleče plati bivanja, Gustav Klimt pa je s portreti dam, ki se kopajo v zlatu in cvetju, njegovo popolno nasprotje.

135

milijonov dolarjev so leta 2006 odšteli za Portret Adele Bloch Bauer I.

Leta 1897 je s somišljeniki ustanovil Združenje likovnih umetnikov Avstrije, bolj znano kot Secesija, in postal njegov prvi predsednik. Davek na želje umetnikov, ki so želeli ustvarjati drzno in svobodno, so bili škandali. Ko je Klimt leta 1900 naslikal stropno fresko v avli dunajske univerze, je na svetovni razstavi v Parizu sicer prejel zlato medaljo, doma pa so njegove upodobitve filozofije, medicine in pravoznanstva označili za perverzne, odvratne in pornografske. Kariera Gustava Klimta, sina zlatarja iz revne dunajske četrti Baumgarten, se je začela, ko je imel 14 let. Takrat je dobil štipendijo za dunajsko šolo za umetnost in obrt.

Od zlatega križa do zlatih slik

Leta 1883, ko je končal šolanje, je z mlajšim bratom Ernstom in sošolcem Franzem Matschem ustanovil atelje, v katerem so približno deset let, v času, ko je cvetelo gradbeništvo dunajske zlate dobe, izdelovali številne dekorativne, stenske in stropne freske na palačah, vilah in gledališčih. Tudi v slovitem gledališču Burgtheater, pa v Karlovih Varih in v današnjem gledališču HNK Ivana pl. Zajca na Reki, kjer s stropa zrejo na gledalca tri Klimtove alegorije glasbe.

Preden je zaplaval v tokove secesije, je žel veliko zanimanja in uspehov z zgodovinskimi slikami, ki so mu prinesle celo cesarjevo odlikovanje, zlati križ. A škandal, povezan s poslikavami v avli dunajske univerze, je Klimtov ugled precej načel. Odpotoval je v Ravenno, mozaiki, ki jih je tam videl, pa so odločno vplivali na njegovo zlato obdobje, v katerem se je približal očetovemu poklicu in ustvaril tudi svoji najznamenitejši deli Poljub (1907-1908) in Portret Adele Bloch Bauer I (1903-1907). Žena dunajskega industrialca, lastnika rafinerije sladkorja, je bila edina, ki jo je Klimt portretiral dvakrat (druga slika je nastala leta 1912). Po nekaterih navedbah sta bila ljubimca, pri prvem portretu pa gre vsekakor za delo z izjemno zanimivo zgodbo. Ta slika, ki velja za nekakšno avstrijsko Mona Liso, je desetletja “stanovala” v dunajskem Belvederu, kjer je še danes največja zbirka njegovih slik na svetu. Zdaj visi v newyorški Neue Galerie; leta 2006 je namreč Adelina nečakinja Maria Altmann po dolgoletnem pravdanju avstrijski državi dokazala, da slika sodi med umetniška dela, ki so bila njihovi družini v času druge svetovne vojne ukradena, zato jih je Avstrija morala vrniti. Zgodba je pred tremi leti dobila tudi filmsko upodobitev s Helen Mirren v vlogi Altmannove, portret Angele Bloch Bauer I pa je pred dvanajstimi leti podrl rekord: kozmetični mogotec Robert Lauder je zanjo odštel 135 milijonov dolarjev, in portret je tako obveljal za najdražje prodano sliko dotlej.

Ljubitelj žensk

Da so njegove slike tako sijale, je Klimt dosegel tudi s po osmimi vrstami zlatih lističev. “Vrtinec ljubezni”, upodobljen na sliki Poljub, še vedno buri duhove. Je moški na sliki Klimt, ženska pa Adele? Kakšni so vsi pomenski odtenki tega dela? Vprašanji nimata (dokončnih) odgovorov. Tako kot tudi ne vse podrobnosti iz življenja slavnega slikarja. Vsaj toliko skrivnostno, kot je bilo njegovo delo, je tudi Klimtovo zasebno življenje. Slikar, ki je vedno delal v modri halji, žensk ni samo rad slikal, ampak se je z njimi strastno zapletal tudi v številne zveze. Menda je imel najmanj štiri (nezakonske) otroke.

Ena njegovih najbolj znanih izjav je tista, v kateri pravi, da ne bo nikoli naslikal avtoportreta. Nekoč pa je dejal: “Nisem dober govorec. Kdor želi kaj izvedeti o meni, naj pozorno gleda moje slike.” Pesnik Peter Altenberg pa mu je nekoč napisal: “Gustav Klimt, hkrati si slikar vizije in moderni filozof in kot celota si moderni pesnik. Ko slikaš, se nenadoma spremeniš, kot bi bil v pravljici, v najbolj sodobnega človeka, kar morda v vsakodnevnem življenju nisi.”

---