Adijo, mavzolej izgubljenih sanj

Ambasada Gavioli bo v ritmih elektronske glasbe zaživela le še dvakrat: v nedeljo na silvestrovanju in večer kasneje, na poslovilni zabavi. Kaj vse izgubljamo s to ikono slovenske klubske kulture?

IZOLA > Leta 1994 je italijanski arhitekt Gianni Gavioli, avtor več kot 50 zabavišč po vsem svetu, dober mesec potoval po Sloveniji, jo spoznaval ter v kulturi in arhitekturi iskal navdih, kako opremiti stavbo, za katero je kasneje dejal, da je njegovo življenjsko delo. Ambasada Gavioli, ki je obiskovalce in največja imena svetovne elektronske scene očarala z edinstveno arhitekturo in notranjo opremo, je živela 22 let. To, da se zgodba Ambasade končuje, njenega arhitekta boli: “Če bi le lahko naredil kaj, da bi odložili njeno uničenje ...” je dejal v izjavi za TV Koper-Capodistria. A kocka je dokončno padla. Prostore v Izoli je treba izprazniti do 15. januarja, novi lastnik, podjetje Elektro Turnšek nepremičnine, pa stavbe, ki jo je odkupilo, ne namerava posvečati kulturi elektronske glasbe.

Udarec za sceno

Ekipa Fetch the Vibe, ki je zadnjih osem let skrbela za Ambasadin program, se od tam umika. “Stroški poslovanja so tako visoki, da brez podpore ne zmoremo. Odkar sta se odprla ameriški in azijski trg, so cene poletele v nebo, didžeji so postali superzvezde in so za nas predragi. Tu je še dodatna težava, saj nekaj slovenskih organizatorjev z dampinškimi cenami sesuva trg, zato je težko prodajati vstopnice po normalnih cenah. Ko je še novi lastnik povedal, da ga ta dejavnost ne zanima, je vse skupaj privedlo do slovesa naše ekipe in zaprtja Ambasade,” pojasnjuje neodvisni piarovec in publicist za elektronsko glasbo Grega Zalokar. Skrbi ga, kaj slednje lahko prinese slovenski elektro sceni: “S tem, da pri nas ne bodo nastopali veliki didžeji, niti nimam težav, saj jih lahko ulovimo v bližini. Veliko večja težava je, da zdaj domači ustvarjalci ne bodo imeli stika z najbolj vročimi imeni in najbolj svežimi idejami v elektronski glasbi. Recimo, ne bodo mogli priti v Ambasado in didžeja prositi, da preizkusi, kako se ljudje odzivajo na njigove nove skladbe. Ne bodo imeli podpore, ko bodo iskali pot v tujino, saj te infrastrukture enostavno ne bo več.”

V Ambasadi Gavioli sta se kot “rezidenta”, hišna didžeja, kalila Umek in Valentino Kanzyani. Nanjo so vezana tudi druga domača imena: Eddie the Fish, Aleksij, Ian F, Alex De Groove, Mexico (zdaj DJ Mark Neo Marvin) in drugi. Tam so nastopali svetovno znani Jeff Mills, Marshall Jefferson, Carl Cox, David Guetta, Sven Väth, Pete Tong, Paul Oakenfold, Paul van Dyk, FatBoy Slim, Axwell (Swedish House Mafia), pokojni Frankie Knuckles ... V Ambasadi je Spiller ustvarjal svetovno uspešnico Groovejet (If This Ain't Love), obiskovalci pa se spominjajo, da se je med plesalci nekoč pojavil tudi Jamiroquai.

Elektro Woodstock

Če ne bi bilo Ambasade, bi primorski DJ Tomy DeClerque zagotovo ubral precej drugačno pot. Prav tam so se mu namreč odprla vrata na mednarodno prizorišče: “Veliko mi je bilo do tega, da bi mojo skladbo slišal svetovno priznani didžej, ki ga cenim in spoštujem. In se je zgodilo: Valentino Kanzyani, ki je bil rezident v Gavioliju, je predvajal tudi moj komad. In ta didžej, Christian Hornbostel, je pristopil k meni in mi rekel, da vidi komad kot novo izdajo pri svoji založbi. To je bilo zame vse na svetu - šel sem v avto in jokal kot otrok.”

V Ambasadi je kariero začelo veliko slovenskih izvajalcev elektronske glasbe. Tudi ker so tam lahko prišli v stik s svetovnimi imeni, je prepričan DeClerque: “Ambasada je za marsikaterega od slovenskih izvajalcev pomenila nekaj podobnega kot za ameriške rokerje Woodstock.”

Didžeji po svetu se še zanimajo za Ambasado

Hudi! Tako v smehu spomine na Ambasado strne naš najbolj znani mojster elektronske glasbe DJ Umek. Še posebej so živahni na obdobje, ki ga je v drugi polovici devetdesetih let tam preživel kot “rezident”, hišni didžej. “Takrat se je slovenska elektronska scena iz podzemlja in začasnih prostorov preselila v velik klub, ki je elektroniko ponujal vsak konec tedna dvakrat,” pravi. “Takrat je ta subkultura dobila velik oder in Ambasada je vse dvignila na višjo raven. Dogodke z elektronsko glasbo je začelo obiskovati več ljudi, k nam so prihajali boljši in veliki svetovni didžeji, klub je bil tehnično boljši kot prostori, v katerih smo vrteli prej.”

Ambasada Gavioli je bila vplivna predvsem, ker je med prvimi v regijo pritegnila velika imena, poudarja Umek: “Marsikdo si takrat, po vojnah na Balkanu, še ni upal nastopati po nekdanji Jugoslaviji, Slovenija je bila kot del regije na nekakšni črni listi, k nam so prihajali samo 'najpogumnejši' didžeji. Ko pa se je razvedelo, kaj imamo tu, so bili vsi navdušeni in dober glas se je hitro širil po svetu.” Vmes so po svetu odprli veliko novih klubov, tehnika in oblikovanje klubov sta zelo napredovala, tako da je v tem pogledu Ambasada danes star klub, sploh pa dlje preživijo le redke klubske institucije, opozarja Umek. “Vseeno pa me didžeji, ki jih srečujem po svetu, še vprašajo, kaj se dogaja v Ambasadi. Vidim, da bi še vedno radi nastopali tu. Za Slovenijo pa je bila Ambasada v zadnjem času pomembna predvsem, ker je ohranjala zadnji res močan stik z mednarodno sceno, ki ji že čisto zaradi dogajanja v globalnem glasbenem poslu vse teže sledimo.”

Pred 22 leti, ko je Ambasada začela, je bil njen primat izrazit, pravi: “Saj ga ima še vedno: če hočeš na dober žur, greš v Ambasado Gavioli. A takrat po Sloveniji ni bilo niti približno toliko ponudbe zabav z elektronsko glasbo kot danes. Če si hotel slišati tehno ali house in srečati somisleče, si imel v vsej Sloveniji na voljo le nekaj zabav na mesec, par večjih rejvov letno, v Izoli pa se je dogajalo vsak petek in soboto, tam so nastopala zveneča imena.”

Sčasoma se je tudi svetovna scena zelo spremenila. “V devetdesetih je bila elektronika nova glasbena subkultura, ki ni imela samoumevnega dostopa do medijev, radiev, televizije, danes pa je eden glavnih motorjev pop industrije,” pojasnjuje Umek. Vedeli smo, da bo prej ali slej prišel trenutek zaprtja Ambasade, saj nič ne more trajati večno, še pravi. “Vseeno pa imam kar malo kisel priokus, ker bo v tem čudovitem prostoru s toliko kulture, zgodovine, čustev in spominov zdaj skladišče. Tako pač je. Lastniki so se tako odločili in drugi nimamo kaj dosti besede pri tem. Zagotovo bomo izgubili nekaj pomembnega in upam, da zaradi tega ne bo scena naredila pet korakov nazaj. Stanje že zdaj ni tako dobro, kot bi si želeli. Mogoče pa bo zaprtje Ambasade Gavioli toliko izpraznilo ta prostor, da bo dalo možnost za zagon novega,” ostaja optimističen DJ Umek.

Nepozabni spomini

“Zame je bil Gavioli 'zakon', ker smo se tam srečevali različni ljudje, a vsi z eno željo: sprostiti se in preplesati noč,” se spominja redna obiskovalka Mateja iz Ankarana. “Tam se ni nikoli gledalo, kdo si, kako si oblečen - vsi enaki in enakopravni v želji po plesu in žuranju. Izgubljamo nekaj edinstvenega v Sloveniji, saj nobena druga diskoteka ni delovala tako dolgo in uspešno. Tudi notranjost Ambasade je edinstvena. Nazadnje sem bila tam v začetku decembra. Med plesom sem se ves čas spominjala starih časov. Sami lepi in zabavni dogodki. Te dni se s prijatelji ravno dogovarjamo, da gremo plesat tudi 1. januarja, saj želimo izkoristiti še zadnjo priložnost.”

Kam bodo potem sploh še lahko šli vsi, ki radi plešejo, se sprašuje Mateja, medtem ko druga obiskovalka opozarja, da lepih spominov ne gre mešati z današnjim stanjem. “Ambasada je bila že dolga leta mavzolej izgubljenih sanj, karikatura nekdanje bleščeče podobe in obljub drugačnega sveta, kjer vladata ljubezen in mir,”pravi Ana iz Ljubljane. “Leta do te gospe niso bila ravno prijazna. Nihče je ni negoval, skrbel, da njena lepota ne bi zbledela, da bi še vedno bila nekaj posebnega, po vsebini in sporočilu. Ambasada je tako postala navadna diskoteka. Ki jo pač poveličujemo zaradi odštekanih začetkov in dejstva, da 'clubbing' kulture v Sloveniji ni, sploh ne na Obali. Na Ambasado me vežejo lepi, nepozabni spomini, ker sem pač žurala s super ljudmi. A mi ni žal, da jo zapirajo. Če že, mi je žal, da na njeno mesto najbrž ne bo prišel drug klub, drugi raj za mlade, ki prihajajo.”

Novinarji PN

---