Noč in dan

Rodovitne Cerkljanske iz konca prejšnjega tisočletja ni več! Mirt in Lea sta morala zdavnaj prodati s sto tisoči evrov v žuljih in denarju prigarano domačijo. Z njivami in vozovi vred, da sta betežna odšla iz raja v bližino svojih otrok. Daleč od rodne zemlje. Žulji so se zažrli v spomine, trg jima je odštel komajda preživetveni drobiž.

To so vedeli izmuzljivi botri nerodovitnosti, ki so plodove garačev hoteli raztrositi po svojih žepih. A niso hoteli vedeti tisti, ki so se izmuzljivežem ozaveščeno uprli. V skritih kačah, ki so se zaredile na njivah, niso prepoznali strupenjač. So jo pa v človeku, ki je prinašal seme - Marjanu Batagelju.

On pa v njih! Ker mu, za razliko od garačev, niso verjeli, da že desetletja uspešno krmari na trgu in da bi nanj zmogel postaviti tudi na novo posejane cerkljanske njive. Ker mu, za razliko od mnogih zasilne izhode iščočih, niso znali stopiti ob bok in v obraz vreči vsega, kar jih je razžiralo in česar mu niso verjeli. Predvsem pa razčistiti, ali res hoče v spregi z izmuzljiveži zapraviti obetavna semena, ki izgubljajo vrednost na nerodovitnem papirju.

Ker so se srečanju pri gospodarju semen izognili, o priložnostih, ki so se jih oprijeli garači, niso razčistili ničesar. Batagelju niso vrgli v obraz sumov niti priznali poraza. Njegovi ekipi niso pomagali tlakovati poti na setev. Vse to bi morali storiti, da bi ga na njivi lahko dostojanstveno slekli, če bo vse tisto narobe, kar naj bi oni vedeli, a niso nikoli povedali, obrnil proti žetvi.

V brezglavi bitki za nakup ostankov neprodanih njiv so izpustili iz rok zadnjo priložnost. Za skupno oranje. Edino, ki omogoča rast posajenega.

Vleči s semeni, a hkrati z navlako preobremenjene vozove, bo težko. Presoditi o navlaki, stran od vseh, ki je z voza niso zmogli odstraniti, bo nemogoče. Batagelj je pripravljen povleči. Ker ima ob sebi, ob mnogih, ki so nad garači grešili, še množico sejalcev, se je morda v ponedeljek v Cerknem po dolgi noči le začel rojevati dan.

---

---